VARSTVO NARAVE
in vpliv turizma na kraško okolje
izbranih primerov

 UVOD
   Varstvo narave je stroka, ki presoja sprejemljivost človekovih posegov v naravno okolje - naravo na osnovi spoznanj narovoslovnih znanosti. Pri tem opozarja na slabe učinke teh posegov v naravi, zelo slabe ali celo uničujoče pa poizkuša na vse pravno utemeljene načine preprečiti.
   Temeljno poslastvo stroke je v varstvu in ohranitvi naravnih pojavov. V nekaterih izhodiščih o varstvu narave govorijo tudi o varstvu procesov, vendar človek na večino naravnih procesov sedaj še ne more bistveno vplivati.
   Stroka je tesno navezana z izobraževanjem oziroma ozaveščanjem naširše javnosti o smislih varstva narave. Cilje svojega poslanstva stroka namreč lažje doseže, saj se politiki odločijo za umik spornih posegov v naravo šele zaradi ostrega nasprotovanja najširše javnosti. Pri tem so predšolski otroci, šolska mladina, univerzitetni študenti, vzgojitelji in učitelji vseh stopenj zelo pomembni, kajti s spoznavanjem in razlaganjem naravnih zakonitosti ter lastnosti lahko bistveno pripomorejo pri soodločanju o posegih v naravo. Lahko je tudi povezana s tistimi gospodarskimi dejavnostmi, ki grade svoj zaslužek na sonaravnem delovanju. Takšni stiki zelo pripomorejo k ozaveščanju pomena varstva narave. Sonarvno obnašanje in gospodarjenje človeku prinašata duhovno bogastvo in sredstva za dolgoročno preživetje.
   Brez teoretičnih utemeljitev varstvenih prizadevanj in odločitev proti posegom v naravo ne gre, pa vendar se strokovnjaki poglobljenih osnov varstva narave ob obilici dela pri "gašenju požarov" lotevajo bolj poredko. Priprava osnov namreč zahteva široko naravoslovno in družboslovno znanje, potrpljenje za študij in dolgoletne izkušnje ob delu na področju varstva narave.
   Znanstvena obdelava prispevka k varstvu narave v distertaciji se mi zdi primeren način za dokolčanje podiplomskega študija na Šoli za znanosti o okolju v okviru novogiške Politehnike.

VARSTVO NARAVE
   PRISPEVEK K TEORIJI VARSTVA NARAVE
    HIPOTEZA
   Poznavanje in razumevanje naravnih procesov in pojavov je med prebivalstvom Republike Slovenije vedno skromnejše, saj se mestni način življenja močno uveljavlja tudi na podeželju. Stik z naravo in okoljem je vedno šibkejši, čeprav se sočasno krepi okoljska zavest in potreba po varstvu okolja oziroma narave. Iz osebnih izkušenj lahko trdim, da ljudje med šolanjem oziroma izobraževanjem in vzgojo o pomenu varstva narave in naravne dediščine premalo izvedo. Mladi in celo izkušeni strokovnjaki s področja varstva narave ne morejo takoj razumeti celostnosti tega področja, saj se večinoma znajdejo zgolj pred predstavitvami oziroma predpostavkami o gospodarski in domnevni naravoslovni koristnosti posegov v naravno in sonaravno okolje. Škodljivost obravnavanih posegov običajno ni znana v naprej, pokaže se namreč takrat, ko je že prepozno za ohranitev pojavov.
   Teorija varstva narave, ki temelji na spoznanjih naravoslovnih in družbolovnih znanosti, pripomore k razumevanju tega področja in ključno prispeva razvoju obravnavane stroke.
   Domnevam, da je -:
 - pomanjkanje teoretičnih izhodišč v varstvu narave eden izmed osnovnih vzrokov za skromno poznavanje dejavnosti stroke v najširši javnosti, celo eden izmed ključnih vzrokov za razmeroma šibko znanje o pomenu varstva narave in naravne dediščine med učitelji vseh stopenj;
 - eden od vzrokov za premajhno poznavanje in majhno ozaveščenost pomena tega področja med politično in drugo odločevalsko javnostjo ter načrtovalci razvoja v Sloveniji tudi v pomanjkanju teoretičnih prispevkov o varstvu narave.
 - ugotavljanje ogroženosti narave s povpraševanjem po mnenjih univezitetnih učiteljev in drugih strokovnjakov s področja naravoslovja o učinkih posegov v naravo in okolje na naravne procese in pojave premalo. Ocene ogroženosti narave bi bilo potrebno tudi teoretično podpreti znotraj stroke in v okvrih znanstvenih raziskav.

TEORIJA VARSTVA NARAVE
   Temeljni prispevek disertacije k novim znanstvenim spoznanjem vidim v pripravi celovitega teoretičnega prispevka o ciljih in pomenu varstva narave ter izhodiščih za vrednotenje naravnih pojavov v luči varstva narave in naravne dediščine. Pri tem nameravam začeti z ontologijo oziroma njeno vejo aksiologijo. Pisanje teoretičnih izhodišč bom nadaljeval in zaključil s spoznanji naravoslovnih ved, predvsem fizične geografije in ekologije.
   Teoretična izhodišča nameravam pripraviti na osnovi:
 - objavljenih znanstvenih prispevkov o varstvu narave, ki vsebujejo teoretična izhodišča;
 - teorije varstva narave v gradivih vladnih strokovnih ustanov v Sloveniji;
 - programa varstva narave v Nacionalnem programu varstva okolja (U. l. RS št. 83/99);
 - Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji;
 - teoretičnih izhodišč za delovanje slovenskih društev za varstvo narave;
 - zakonodaje o varstvu narave v Evropski zvezi in Republiki Sloveniji;
 - pogovorov z domačimi in tujimi stokovnjaki, ki se vsaj občasno posvečajo varstvu narave;
 - lastnih izkušenj in študija na področju varstva narave po letu 1979.

 VPLIV TURIZMA NA KRAŠKO OKOLJE
 IZBRANIH PRIMEROV
   Vpliv turizma na kraško okolje bom prikazal z geoekološkim oziroma ekosistemskim modelom krasa, ki ga bom uporabil kot študijsko orodje za:
 - osvetlitev prispevka k teoriji varstva narave in
 - predstavitev povezanosti naravnih procesov in pojavov ter učinkih človekovih posegov in dejavnosti v zavarovanem naravnem in sonaravnem okolju.
   Naravno in sonaravno okolje krasa omogoča človeku razmeroma lahek dostop v podzemeljski svet. Na prehodih iz površja v podzemlje in v njem obstajajo bodisi izjemno občutljivi bodisi odporni, stabilni ekosistemi. Neposredno jih lahko opazujemo po delih ali skoraj v celoti.
modeliranje krasa se mi zdi zanimivo, saj lahko s pomočjo razmeroma preprostih statičnih modelov prikažemo naravne procese in pojave na površju, prehodu s površine zemlje v notranjost in v podzemlju samem.
   Različni računalniški programi na poprečno zmogljivem osebnem računalniku omogočajo dovolj natančno obdelavo rezultatov meritev ter primerne predstavitve samih pojavov in izdelavo ter predstavitev modelov.
   Geografskega informacijskega sistema (GISa) na računalnikih, ki bi jih z radijskimi sprejemniki in oddajniki povezali s senzorji za vzorčenje sprememb ekoloških prvin in videokamerami, si ne bo mogoče privoščiti. Tako ne bo sprotnega spremljanja in zaznavanja dogajanja ter sprememb na izbranih primerih, ki bi jih GIS omogočil, kljub razmeroma velikim razdaljam med mesti zajemanja in obdelave podatkov. Podatke bo potrebno zbirati ročno ob poprečnih in skrajnih stanjih v vseh letnih časih in jih primerjati s podatki, ki jih zbirajo ustanove Republike Slovenije, ki so odgovorne za okolje in iz morebitnih znanstvenih študij in projektov, deli domačih in tujih raziskovalcev.
   Človek lahko okolje na krasu opazuje in razlaga na površju, prehodu s površja v notranjost Zemlje in v podzemlju samem, ne da bi ga spreminjal s kopanjem rovov in jaškov, saj so naravni procesi izoblikovali kraške votline. Te človeku omogočajo razmeroma lahek dostop v podzemeljski svet. Na prehodih iz površja v podzemlje in v kraških votlinah obstajajo bodisi izjemno občutljivi bodisi odporni, stabilni ekosistemi. Neposredno jih lahko opazuje in razlaga po delih ali skoraj v celoti.
   Osnovna ekološka prvina prehoda v podzemlje je pomanjkanje svetlobe, v samih kraških votlinah pa svetlobe sploh ni, kar zahteva posebne prilagoditve živalskih in redkih rastlinskih vrst na razmere v tem okolju. V zmernih geografskih širinah (kjer ležita tudi izbrana primera) so druge temeljne prvine še obilica vlage v podzemskem zraku, majhno dnevno in letno nihanje temperature, občasno in stalno poplavljene ali celo zaledenele votline, torej gre za posebne vodne in kopne ekosisteme.
   Osnova geoekološkega modela bo Temeljni topografski načrt (TTN), ki v Republiki Sloveniji predstavlja najbolj natančen zemljevid. Za hriboviti in gorski svet so ga izdelali v merilu 1:10.000 (--> prilogi, karta 1), za bolj gosto poseljene predele pa v merilu 1:5.000 (--> prilogi, karta 2). Tlorise bi povečal največ v merilo 1:2.500. Značilne prereze bi glede na velikost naravnih pojavov izdelal v večjih merilih (1:1.000-1:100), na osnovi povečave TTN in natančnih meritev.
   Osnovni tlorisi in prerezi bodo omogočili izdelavo natančnega inventarja naravnih pojavov, saj je mogoče v velikih merilih (med 1:100 in 1:5.000) položaj in lego pojava v naravi ter na modelu prikazati zelo natančno (med 8.5 milimetrov in 4.2 decimetra). Lega in položaj sta lahko zelo pomembna in metrska natančnost ne bi zadostovala. Pri meritvah položajev in razsežnosti pojavov v naravi je zelo težko doseči veliko natančnost, saj gre za pojave različnih oblik, s številnimi izboklinami in vdrtinami, nakloni ..., doseganje 10 % natančnosti je dober približek.
   Za pridobitev podatkov na mestih vzorčenja in ustrezne primerjave bo potrebno vsaj eno leto oziroma pomlad, poletje, jesen in zima.
   Bistvo modela bo v povezovanju in prikazu spoznanj iz prejšnjih poglavij disertacije, ki jih bo mogoče povezati z značilnostmi in posebnosti izbranih primerov izjemnih kraških pojavov.

IZBRANA PRIMERA
   Naravne spremembe podnebja v planetarnem okviru lahko zaznavamo ob stikih in prehodih, kjer se neposredno stikajo predvsem zračne gmote ogromnih razsežnosti. Slovenijo na primer prehajajo gmote evrazijskega celinskega in subtropskega Sredozemskega podnebja, kar po svoje spreminjajo Alpe in Dinarsko gorovje.
   V hribovitem in sredogorskem dinarskem svetu so se predvsem v kraških globelih izoblikovali posebni ekosistemi. Pogoje za njihov nastanek in obstoj vidim predvsem v skrajnosti mikroklimatskih razmer. Zanimivo bo ugotavljanje odnosov med geomorfološkimi osnovami, fitocenozami in zoocenozami ter vplivi človeka.
   Človek je v zadnjih stoletjih temeljito posegel tudi v oddaljene kotičke našega planeta, kamor sodi podzemlje izbranih primerov v Paradani pod Golaki, najvišjim predelom Trnovskega gozda, in na Škocjanskem Krasu, v neposrednem zaledju zgornjega Jadrana, ob tisočletja pomembnih prometnicah med osrednjo Evropo in Jadranom ter obema velikima zalivoma, Kvarnerskim in Tržaškim.
   Spremembe v majhnih ekosistemih mejnih ozemelj Paradane in Škocjanskega Krasa bi lahko pokazale na morebitne spremembe planetarnih razsežnosti, na primer z razlago učinkov skrajnih vremenskih pojavov na ekosistemske spremembe in primerjavo s poprečnimi razmerami. Ti pojavi bi lahko nastajali zaradi:
 * ogrevanja zemeljskega ozračja, kot posledice hitrega povečevanja deleža toplogrednih plinov ali
 * običajnih naravnih nihanj količine padavin in s tem povezanih temperatur.
   Na osnovi spremljanja taljenja paradanskega podzemeljskega ledenika in vodnih razmer v Škocjanskem jamskim spletu bi bilo mogoče s primerjavo podatkov o temperaturah, vlagi, smeri in hitrosti gibanja zraka, opazovanjih značilnih pojavov (na primer kondenzirane vode po jamskih stenah, ledu, sreža, debeline in trajanja snežne odeje) ter rezultati vzorčenja rastlinskih in živalskih vrst ugotoviti:
 - kako daleč v kraško podzemlje sežejo neposredni in/ali posredni vplivi s površja;
 - kako navedene razmere vplivajo na razvoj, obstanek in občutljivost ekosistemov ter
 - pomen naravnih sprememb in skrajnosti v ciljih varstva narave.
   V pričujočem delu namerevm bolj nakazati poti za nadalnje raziskave kot znanstveno potrditi ali zavreči navedene domneve, saj bi bilo pri tem dovolj dela in snovi za eno ali celo več disertacij.

NARAVNI REZERVAT PARADANA
   Obravnavani rezervat predstavlja dobro ohranjeno enoto naravne dediščine. V zadnjih dveh desetletjih prihaja v Veliko ledeno jamo precej obiskovalcev (nekaj tisoč letno), v 19. stoletju so začeli led jemati iz obeh ledenih jam, kar je trajalo okoli sedem desetletij, vendar lahko kljub temu ugotovimo sonaravne in popolnoma naravne prvine okolja.
   Gozdarji so v gozdno-gospodarski enoti Predmeja izločili iz gospodarjenja oddelek 108 s površino 17.59 hektara in ga s tem razglasili za gozdni rezervat ter ga imenovali Lepo brdo (D. Mlinšek, 1980: 67). Občina Nova Gorica je na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica v Novi Gorici leta 1985 z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica (Uradno glasilo št.: 8/28. avgust 1985, Nova Gorica) razglasila ta oddelek tudi za botanični rezervat in naravne spomenike Ledeniško kraško globel ter Veliko in Malo ledeno jamo v njem.
   Rezervat je v celoti poraščen, večinoma z jelovo-bukovim dinarskim gozdom (Abieti - Fagetum dinaricum), ki se sicer razrašča kot klimaksna združba po celotnem Visokem krasu Slovenije. Največja posebnost rezervata sta toplotni in posledično rastlinski obrat. Tega je prvič opisal V. M. Beck (1906) prav v Paradani (locus classicus). Tukaj se na približno sto metrih višinske razlike od zgoraj navzdol razvrstijo: pasovi smreke (Piceetum subalpinum dinaricum), vrbe (Salicetum appendiculatae), rušja (ki sicer tu ne raste) in drugih pritlikavih grmovnic (Pinetum mugi), planinskih trat oziroma alpskih zelišč, mahov in lišajev, ki uspejo preživeti ob snegu in ledu v vhodni dvorani. Razmeram v teh pasovih se je prilagodila tudi edafska favna. V njej predstavlja največjo posebnost oklepna pršica oziroma oribatida (Oppia clavigera), ki so jo našli v mahu na dnu globeli. Ta pršica sicer živi v tundri polarnega pasu (K. Tarman, 1992: 93-94).
   Rezervat predstavlja izjemno bogato enoto naravne dediščine, redko tudi v svetovnem merilu. Poseben je tudi zaradi prepletanja površinskih in podzemeljskih kraških pojavov z ostanki ledeniškega delovanja.
   S področja humane ekologije, etnologije in geografije turizma je pomembno, da so ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja led iz Velike ledene jame izvažali celo v Egipt.

ŠKOCJANSKI KRAS
   Ta del matičnega Krasa so v Seznam svetovne dediščine vpisali pri UNESCO leta 1986. Gre za izjemne površinske in podzemeljske kraške pojave, povezane z delovanjem kraških procesov in delovanja Velke vode - Reke. Ta začne ponikati na stiku eocenskih flišnatih kamnin in paleocenskih apnencev pri Vremah, pod Škofljami se zaje v kraško deber, ponikne v Škocjansko jamo, izvira v Mali dolini, ponovno ponikne v kratko jamo Miklov skedenj, od koder s slapom izvira in pada v jezero na dnu Velike doline, iz jezera odteka v korita, ki se na koncu razširijo v odprto ponorno poldvorano, kjer dokončno s površja izgine v Šumečo jamo. V njej lahko sledimo Reki še približno poldrugi kilometer, kjer dokončno ponikne v sifonu Marchesettijevega jezera. Sifon so potapljači preplavali in prišli v nove suhe dele.
   Naravoslovno so pomembni geološki, kraški in drugi geomorfološki pojavi, toplotni obrat v Mali in Veliki dolini ter jamska mikroklima ter številne zavarovane, ogrožene in redke rastlinske ter živalske vrste.
   V Mali in Veliki dolini zasledimo zanimivo mešanje srednjeevropskih, evmediteranskih in submediteranskih, ilirskih in alpskih rastlinskih vrst. Na izredno majhni razdalji (nekaj metrov) uspevajo skupaj evmediteranske, na primer venerini laski (Adiantum capillus veneris L.), in alpske rastline, na primer lepi jeglič oziroma avrikelj (Primula auricula L.).
   Endemična Justinova zvončnica (Campanula justiniana Witasek) je ogrožena v evropskem merilu (Dosje, 1985: 5a). Tukaj uspeva devet rastlin, ki jih najdemo v Rdeči knjigi ogroženih raslinskih vrst v Sloveniji. Med njimi izstopa bršljanov pojalnik (Orobanche hedere Duby), saj so ga v Sloveniji našli le v Veliki dolini.
   Tudi zoološko je ta del Krasa pomemben, saj izstopajo snežna voluharica (Microtus nivalis), zimske kolonije netopirjev, med ptiči skalni golobi (Columba livia) in plezalčki (Trichodroma muraria).
   S področja arheologije, zgodovine, etnologije, humane ekologije in geografije turizma je pomembno, da je človek jamski splet naseljeval okoli 10.000 let. Arheološke najdbe potrjujejo stalno prisotnost ljudi v pritočnih delih spleta med kameno dobo (mezolitikom) in pozno antiko (Dosje, 1985: 5b), kasneje ga je tudi drugače uporabljal. Še danes mu predstavlja izjemno naravoslovno in kulturno-zgodovinsko posebnost ter vir zaslužka. Del spleta je namreč urejen za turistični obisk že okoli 180 let.

ZAKLJUČEK:
   Temeljni znanstveni prispevek disertacije vidim v pripravi teoretičnih osnov varstva narave.
   Obravnava varstva narave in vpliva turizma na kraško okolje izbranih primerov s pomočjo geoekološkega/ekosistemskega modela bo na primeru dveh različnih tipov dinarskega krasa prinesla nova spoznanja, ki bodo uporabna tako v stroki kot izobraževanju. Za izobraževanje učiteljev vseh stopenj o pomenu varstva narave in krasa ter naravne dediščine nasploh bo namreč mogoče na osnovi spoznanj iz disertacije pripraviti ustrezno gradivo, ki bo uporabno na seminarjih in pri krasoslovnem raziskovalnem delu učencev osnovnih in srednjih šol.. V gospodarstvu, predvsem načtovanju turističnega razvoja Lokvi in Paradane ter Škocjanskega Krasa, bodo spoznanja iz disertacije koristila načrtovalcem in morebitnim vlagateljem. Ti bodo lažje uvideli smiselost vlaganj v turizem na zavarovanih območjih in pri tem lažje razumeli ter upoštevali omejitve, ki jih prednje postavlja stroka.
   Nova znanstvena spoznanja bodo v tem delu temeljila na prvinah, ki veljajo na splošno, vendar se glede na naravno geografske razmere razlikujejo. Napoved o univerzalnosti novih spoznanj je pred pripravo disertacije sicer tvegana, vendar menim, da bo mogoče iz literature in drugih zbranih podatkov ob neposrednem opazovanju z lastno udeležbo odkriti dovolj novih znanstvenih spoznanj. Ta bom gradil na osnovi rezultatov meritev na kraškem površju in v podzemlju ter na prehodih med tema predeloma, vzorčenju v naravi, anketiranju javnosti ter analitičnem in sintetičnem teoretičnem delu s pomočjo računalniških orodij.

VIRI IN LITERTURA:
   V. M., Beck, 1906; Umkehrung der Pflanzenregionen in den Dolinen des Karstes, Sitzungsber. K. Akad. Wiss. in Wien-Math. naturw. Kl. Bd CVI, Wien.
   L., Bouchaou, M., Qurtobi, Y., Hsissou, S. Boutaleb, 2002; The Underground River of Win Timdouine (Agdair region, High Atlas): a contribution to the inventory geological heritage in Morocco, v/in F., Carrasco, J. J., Durán and B., Andreo ur/Eds, Karst and Environment, zbor. 2. geol. simp./Proc. of the 2^nd geol. symp. Cueva de Nerja, str./pp 273-280, Nerja-Malaga, Instituto de Investigación pri/at Fundación Cueva de Nerja
   E. B., Cammarata, 1988; Delimiting a Network of Wild Areas within the Province of Misones - Argentina, v/in G. Aplin, ur./Ed: Abstracts of 26th Congress of the International geographical union, Volume I, str./pp 81, Sydney.
   Dosje za vpis Škocjanskih jam v Seznam svetovne dediščine - Dosier for inscription of the caves of Škocjan into The World Heritage List pri/by UNESCO, 1985, Ljubljana, Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine.
   J. J., Durán, P. A., Robledo, 2002; Karst y patrimonio natural, v/in F., Carrasco, J. J., Durán and B., Andreo ur/Eds, Karst and Environment, zbor. 2. geol. simp./Proc. of the 2^nd geol. symp. Cueva de Nerja, str./pp 261-266, Nerja-Malaga, Instituto de Investigación pri/at Fundación Cueva de Nerja.
   I., Gams ur./Ed, 1973; Slovenska kraška terminologija - Slovene Karst Terminiology, (with Serbian, Croatian, Macedonian, English, German and Franch terms), Ljubljna.    I., Gams, 1974; Kras - Karst, str./pp 1-360, Ljubljana, Slovenska matica.
   A., Ginés, 2002; Geoecología de las formas de lapiaz y correlación entre ecosistemas kársticos, v/in F., Carrasco, J. J., Durán and B., Andreo ur/Eds, Karst and Environment, zbor. 2. geol. simp./Proc. of the 2^nd geol. symp. Cueva de Nerja, str./pp 401-408, Nerja-Malaga, Instituto de Investigación pri/at Fundación Cueva de Nerja.
   P., Habič, 1968; Kraški svet med Idrijco in Vipavo - The karstic region between the Idrijca and Vipava rivers, str./pp 1-244, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
   M. Gorkič, D. Rojšek, M. Sušnik, 1985, Naravna dediščina v občini Nova Gorica; tipkopis v arhivu - typwriting in archives of Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica v Novi Gorici, sedaj/now Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, Nova Gorica.
   M. Gorkič, D. Rojšek, M. Sušnik, 1988, Naravna dediščina v občini Ajdovščina; naravne in kulturne dediščine Gorica v Novi Gorici, Nova Gorica. tipkopis v arhivu - typwriting in archives of Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica v Novi Gorici, sedaj/now Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, Nova Gorica.
   A., Kranjc, 1992; Pregled raziskav Škocjanskih jam 1986-92, (Poročilo za Komisijo za UNESCO RS), Postojna; tipkopis v arhivu IZRK.
   A. Martinčič, 1992, Rdeči seznam ogroženih listnih mahov (Musci) v Sloveniji - The Red List of Thretened mosses (Musci) v/in Slovenia Varstvo narave, št./No: 18; str./pp 7-166, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana.
   D., Mlinšek, ur./Ed, 1980; Gozdni rezervati v Sloveniji, str./pp 1-414, Ljubljana. RSS.
   Rdeči seznami ogroženih živalskih vrst v Sloveniji - Red Lists of Endangered Animal species in Slovenia, 1992, 21 člankov/articles by 24 avtorjev/authors, Varstvo narave; št./No: 17, str./pp 7-210, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana.
   D., Rojšek, 1983; Hidrogeografske značilnosti in degradacija porečja Notranjske Reke ter Škocjanske jame (Hydrogeographical characcteristics and degradation of Notranjska Reka drainage basin and Škocjanske jame, in Simposium international "Protection du Karst … l' accasion du 160-anniversaire de Škocjanske jame", str./pp 52-56, Sežana.
   D., Rojšek, 1987-1; Fizičnogeografske značilnosti in naravne znamenitosti porečja Notranjske Reke - Physico-geographical Characteristics and Natural Features of the Notranjska Reka R. Drainage Basin, Varstvo narave (Nature Conservation), št./No: 13, str./pp 5-24, Ljubljana.
   D., Rojšek, 1987-2; Natural Heritage of the Classical Karst, Karst and Man (Proc. of the Int. Symp. on Human Influence on Karst), str./pp 255-265, Ljubljana.
   D., Rojšek, 1990; Human Impact on Škocjanske jame System, Studia casologica, 2, 120-132, Brno.
   D., Rojšek, 1991; Geography and natural heritage, in Geografski vestnik, vol.: 63, str./pp 117-118, Ljubljana.
   D., Rojšek, 1992-1; The Natural Features of Posočje, str./pp 1-211, Ljubljana.
   D., Rojšek, 1992-3; Geographical Informatin Station Škocjan, in Geografski vestnik, vol.: 64, str./pp 202-203, Ljubljana.
   D., Rojšek, 1993-2; The Kras region of Slovenia - an international park ?, in Geological and Landscape Conservation and in Brochure of Abstracts of the Malvern Conference, London and Great Malvern, Geological Society of London and Joint Nature Conservation Committee.
   D., Rojšek, 1994; Inventarisation of the Natural Heritage, Acta carsologica, vol.: 23, št./No: 9, str./pp 112-121, Ljubljana.
   D., Rojšek, 1995; Inventory of the Škocjan World Heritage Site, Acta carsologica, vol.: 24, str./pp 477-485, Ljubljana.
   D., Rojšek, 1996; Conservation of karren landforms in Slovenija, J. J. Fornos, A. Gines (eds) Karren Landforms, str./pp 433-441, Palma de Mallorca, Universitat de les Illes Balears.
   D., Rojšek, 2002; Inventarisation of Natural Neritage, enlighten by geoecological model of kras/karst, v/in F., Carrasco, J. J., Durán and B., Andreo ur/Eds, Karst and Environment, zbor. 2. geol. simp./Proc. of the 2^nd geol. symp. Cueva de Nerja, str./pp 267-272, Nerja-Malaga, Instituto de Investigación pri/at Fundación Cueva de Nerja
   K., Tarman, 1992; Osnove ekologije in ekologija živali, str./pp 1-547, Ljubljana, Državna založba Slovenije.
   T. Wraber, P. Skoberne, 1989, Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije - The Red Data List of Thretened Vascular Plants in Socialistic Republic of Slovenia; Varstvo narave, št./No: 14-15, str./pp 7-429, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, str./pp Ljubljana.

---

Pripravil Daniel Rojšek, 20. avgusta 2003.
Zadnja sprememba: 25. jan. 2007.

URL: http://dar.zrsvn.si/d/pvd/pvd.html

Število obiskov po 12. apr. 2005: