OCENA PRIMERNOSTI KRAJEV ZA SEDEŽ EVROPSKEGA MUZEJA KRASA
(S stališč varstva narave in geografskih pogledov na svet)


UVOD

   Ta ocena primernosti krajev za sedež Evropskega muzeja krasa (v nadaljevanju EMK) je nastala na osnovi izhodišč:
- varovati naravno in sonarvno kraško okolje;
- v EMK upoštevati tudi vlogo sonarvnega načina življenja prebivalcev okoliških naselij v preteklosti in pri tem spoštovati tako snovno kot duhovno kulturno dediščino;
- povezati EMK v mrežo točk, s sedežem tam, kjer bi EMK okoliškim krajem prinesel nov razvojni zagon;
- narediti dobro delo v pokrajini *
* upoštevati razvojne možnosti okolja in dati možnosti dela ter zaslužka okoliškim prebivalcem;
* popraviti in/ali izboljšati "pokvarjene" oziroma razvrednotene dele pokrajn ali pojavov, če je le mogoče na že poseljenem in/ali izpraznjenjem ozemlju;
* v naravenem in sonarvem kraškem okolju načrtovati le najnujneše in najpotrebnejše posege (na primer:
 _obnoviti sedanje ali propadle pešpoti in jih ustrezno opremiti;
 _nove nadelati le izjemoma, če gre za pojave, ki jih je res treba pokazati, vendar tako, da samega pojava ne bi s potmi razvrednotili;
 _vsa vozila in množice obiskovalalcev omejiti na poseljeno ozemlje ...).

RAZPRAVA

   Izmed vseh krajev, ki jih različni ljudje omenjajo za sedež EMK se mi zdi Hasberk najboljši.
   Gre za razvalino graščine, ki bi jo bilo možno edino s prenovo v EMK (oziroma s slovenskimi in z evropskimi davki) primerno obnoviti. S tem v naravnem in sonaravenm okolju Planinskega polja ne bi delali škode, temveč bi pripomogli k odpravi sramote in opravili dobro delo.
   Zakaj naj bi bile ruševine gradu Hasberk sramota ?
   Zato, ker:
 1. so grad požgali;
 2. ga niso pravočasno obnovili;
 3. so že veliko slovenskih davkov vložili za "obnovo" in ohranitev ruševin graščine.
 3.a Trikrat so plačali obdelan les za ostrešje. Dvakrat so ga pokradli, tretjič pa je zgnil.
 3.b V 80. leteih prejšnega stoletja je veliko davkoplačevalskega denarja šlo za zavarovanje ruševin pred nadaljnim podiranjem in za rešitev "jert" (kamnitih okvirjev oken in vrat) pred razbitjem. "Jerte" bi se namreč razbile ob padcu na tla. "Rešene" "jerte" so potem pokradli.
   Vlaganje denarja v ruševine se mi takrat ni zdelo smiselno, saj ga je bilo izredno malo in namesto, da bi ga vložili tja, kjer bi bil učinek največji, so ga namenili ruševinam. Temu sem nasprotoval, vendar glas človeka, ki se je ukvarjal z varstvom naravne dediščine ni štel nič. Kraja "jert" je končno prekinila vlaganje v ruševine. Tega se dobro spomnim, saj je denar "tekel" preko tedanjega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica v Novi Gorici, kjer smo na več sestankih razpravljali tudi o obnovi gradu Hasberk.
   Danes so ruševine v zelo slabem staju, kmalu bo tam le še kup kamenja, če gradu ne bodo obnovili.

   Razlogi za ureditev EMK v Hasberku s stališča varstva narave:
 1. V Hasberku gre za razvaline gradu in pristave, kjer je možno na razpadajočih ruševinah in ostankih parka, torej na že poseljenem svetu, urediti vse potrebno za številne obiskovalce. Naravnega in sonaravnega okolja v okolici ne bi razvrednotili, temveč bi ga oplemenitili z obnovo ruševin in grajskega parka ob njih.
Graščina sodi med dediščino, ki so jo naši predniki zgradili na na osnovi dohodkov iz kraških gozdov. Ljudje so namreč stoletja znali gozdove sonaravano negovati in živeti na račun zaslužka v njih. Z zaslužkom so vzdrževali poleg graščine tudi svoje domove. Zadnjih šest desetletij in v današnjih dneh te modrosti ni več veliko. Z odločitvijo za obnovo Hasberka in odprtjem EMK v njem, bi stoletna modrost in drugo dobro izročilo lahko ponovno zaživelo v EMK.
 2. Na samem grajskem dvorišču je sicer naravni spomenik Škratovka, ki deluje kot izvirna jama visokih voda. S primerno vključivijo jame v EMK (brez gradenj poti in drugih uničevalnih posegov v njej ter vhodu) je ne bi razvrednotli, temveč bi Škratovka pridobila na pomenu.
 3. Planinska jama, ki jo je italijanska vojska med obema svetovnima vojnama precej poškodovala je zelo blizu, manj kot 10 km stran po cesti, sicer pa se k njej lahko človek sprehodi v eni uri. Poškodbe v jami bi tudi lahko popravili in jamo vključili v EMK.
 4. Unca, kraška reka, ki teče pod grajskim mostom je skupaj s poljem bistveno bolj zanimiva kot Pod Stenam. Pri Hasberku namreč dere tudi ob najvišjih poplavah, ko teče prek mosta, vendar gradu nikdar ne zalije. Takrat je tudi cesta Planina-Hasberk zaprta, ker je pod vodo, vendar se po cesti pripeljemo k Hasberku z Unca. Most, ki je v precej slabem stanju bi lahko obnovili in ga skupaj z Unco vključili v EMK. Voda pod mostom teče tudi ob sušah, ko je Pod Stenam ni nič.
 5. Izviri V Malnih in ostanki žage in mlinov kar kličejo k vključitvi v EMK, tako kot tudi drugi kraški pojavi v okolici ali drugod po Sloveniji.
 6. Območje Pod Stenam in nad njimi je tudi zelo blizu Hasberka (manj kot 15 km po cesti), tako, da bi ga bilo mogoče vključiti v EMK, vendar brez gradnje stavb, parkirnih mest in druge "navlake", ki je potrebna za množice obiskovalcev. S potmi, kolovozi in cestami je odtočni del Planinskega polja v okolici Sten dobro preprežen, nove niso potrebne. Za zadovoljitev potreb dnevnih obiskovalcev - pešcev oziroma pohodnikov tega dela polja in krasa nad njim bi lahko poskrbeli v bližnjih naseljih (Grčarevcu, Lazah ali na Jakovci), brez uničevanja sonaravnega okolja Sten.    Obiskovalci EMK v Hasberku bi lahko našli hrano, pijačo in prenoščišča tudi v Planini, na Ravberkomandi in Uncu ter malo bolj oddaljenih, a vseeno bližnjih Grčarevcu, Kalcah, Logatcu, Rakeku in Postojni.

   Izmed 26. krajev, ki jih lahko preberemo v preglednici na str. št. 8 "Elaborata 2, Izbor in ..., oktober 2005, Iniciativni odbor za Evropski muzej krasa, Ljubljana") se mi zdijo Kačje ride pod št. 12 in okolica Vilenice pod št. 3 mesti, ki bi bili s stališča varstva narave sprejemljivi.    EMK na ozemlju Kačjih rid oziroma v okolici Vilenice se po privlačnosti in bližnjih zanimivostih ne bi mogel kosati z EMK v obnovljenem Hasberku, ta je res na pravem mestu, saj so naši predniki že vedeli, kje je primeren kraj za zidavo graščine.    Vendar, če bi radi gradili popolnoma na novo in to na ozemlju Visokega krasa oziroma kraških polj bi Kačje ride lahko bile ustrezno mesto za postavitev EMK, če bi bil "v igri" tudi matični Kras, pa bi bila za EMK lahko primerna tudi okolica Vilenice z opuščenimi kamnolomi apnenca - "kraškega marmorja".    Pri Kačjih ridah gre za obronke Planinskega polja med Planino in Ravbarkomando. To je ozemlje, ki ga kot kača ovija državna cesta, na njem je več stavb. Z gradnjo EMK oziroma s pozidavo sonaravnega ali že delno razvrednotenega okolja in "navlako" za množice obiskovalcev teh obronkov polja, ki so tako ali drugače s stališča varstva narave razvrednoteni ne bi bistveno poslabšali, lahko bi razmere celo izboljšali.
   Predvsem ne bi smeli graditi nad znanimi kraškimi jamami in drugimi votlinami.
   Kačje ride so tudi blizu vseh kraških pojavov, ki bi bili del EMK na gradu Hasberk, zato ocen o pojavih ne bi ponavljal.
   Planina je tik pod Kačjimi ridami, zato velja za potrebe po hrani, pijači in prenočiščih isto kot pri Hasberku.

   Vilenica je najstarejša turistična jama v Evropi, v okolici je več opuščenih kamnolomov apnenca, zato bi lahko tudi v okolici Vilenice, nikakor tik ob njej ali nad njemi rovi oziroma nad drugimi znanimi kraškimi votlinami zgradili EMK.    Izboljšanje vidim v "oživitvi" opuščenih kamnololov oziroma vključevanju v življenje razvrednotenih delov sonarvanega okolja Krasa. Poleg tega je tu Vilenica in druge jame, ter imenitni kraški pojavi.     Na tem delu Krasa sta blizu Lokev in Lipica, pa tudi Sežana ni daleč, zato bi lahko veliko potreb obiskovalcev zadovoljili tudi v naseljih.

ZAKLJUČEK

   EMK si predstavljam kot mrežo točk. Na sedežu EMK bi si ljudje ogledali predstavitev posameznih kraških pojavov, ne glede na lego v Sloveniji. Na primer tudi Jamo Pekel v Savinjski dolini in bližnjo velikonočnico (Pulsatilla grandis) na osamelm Ponikovskem krasu. Glede na zanimanje bi se nato lahko podali tudi k posameznim točkam v mreži.

   Izmed vseh krajev, ki jih različni ljudje omenjajo za sedež EMK je Hasberk najboljši. Tudi morebitne lastniške zadrege bi bilo mogoče rešiti, če bi le bila volja.
 V Hasberku gre za razvaline gradu in pristave, kjer je možno na razpadajočih ruševinah in ostankih parka, torej na že poseljenem svetu, urediti vse potrebno za številne obiskovalce. Naravnega in sonaravnega okolja v okolici ne bi razvrednotili, temveč bi ga oplemenitili z obnovo ruševin in grajskega parka ob njih.  Obiskovalci EMK v Hasberku bi lahko našli hrano, pijačo in prenoščišča tudi v Planini, na Ravberkomandi in Uncu ter malo bolj oddaljenih, a vseeno bližnjih Grčarevcu, Kalcah, Logatcu, Rakeku in Postojni.

   Vendar, če bi radi gradili popolnoma na novo bi Kačje ride lahko bile ustrezno mesto za postavitev EMK, zanj pa bi bila lahko tudi primerna okolica Vilenice z opuščenimi kamnolomi apnenca.
   Škocjenski Kras, ki je z jamskim spletom vpisam v Seznam svetovne dediščine (The World Heritage List) pri UNESCO, bi bil sedež EMK manj primeren, saj bi dodatne množice obiskovalcev svetovno dediščino preveč obremenjevale.

   Sedež EMK med Postojno in Bukovim bi bil s stališča varstva narave verjetno sprejmljiv, vendar ne bi prinesel toliko razvojnih spodbud, kot če bi EMK bil v Hasberku. Ti kraji postojnske občine so po odprtju Južne železnice in avtoceste postali odročni in nazadovanje se je začelo, čeprav so prometne povezave odlične, blizu so namreč državna cesta Ljubljana-Postojna, železnica in AC, saj znaša razdalja med izvozom z AC in Hasberkom manj 3 km.

V Novi Gorici, 26. januarja in 15. marca 2006,
mag. Daniel Rojšek, svetnik na
novogoriški območni enoti Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.