O rabi imena in priimka v slovenščini
Pogosto sem se prisiljen odločno upreti -
- poniževanju in žaljenju osebnega ponosa ter
- kršenju slovenskega pravopisa
s pisanjem in govorjenjem
najprej priimka in šele
nato imena ali le priimka
v vseh oblikah sporazumevanja.
"Fašisti, udbaši, policaji,
jugosoldateska" in
izmečki v "jugouradništvu" ter
podobna sodrga so
ljudi pobijali, še prej pa
poniževali na različne načine,
na primer z žaljivim
poimenovanjem Gospod Priimek,
Tovariš Priimek, ...,
tudi s pisanjem najprej
priimka, nato imena,
če so sploh pisali in
se znali obnašati ...;
Nacifašisti, fašokomunisti, ...,
so svojim ponavadi namišljenim
sovražnikom, običajnim
svobodomiselnim
ljudem vzeli dostojanstvo
tudi tako, da so jim
kratili temeljne človekove pravice,
in celo prepovedali uporabo
imena in priimka ter
jim dodelili nadomestno številko
(npr EMŠO ...).
Verjetno takšna
nizkotna dejanja
le redki odobravajo, pa
vendar žalijo posamezniki
celo najprej sebe,
nato pa še druge pokončne
ljudi.
Vem, da pogosto zadeva
ni namerna in gre
običajno za naglico oziroma
premajhno premišljenost
v sporazumevanju.
Površnost in žalitve
veliko povedo o vsakem,
ki v javnosti tako ali
drugače nastopa.
Brez spoštovanja sočloveka
ni sporazumevanja!
Ozaveščeno človeško bitje
pravopisa tudi ne more
med pisanjem kar tako obiti.
Med pogovorom je
pravopisna pravila
sicer težko spoštovati,
še posebej v pogovorni slovenščini ali
v narečnem govoru,
vendar brez pravilnega vrstnega reda
imena in priimka tudi v govorjeni slovenščini ne gre!