O iztrebljanju
žvrklje
Žvrklja (Ambrosia sp.)
in druge tujerodne vrste istega rodu so izredno trdoživi pleveli.
Niti najhujša sredstva za uničevanje rastlin (herbicidi) jim
ne pridejo do živega. Zeleni deli se sicer posušijo, vendar
novi pogajnki hitro odženejo.
Stran sem 3. marca 2014 pripravil
Daniel Rojšek, Danč.
Najučinkovitejša je
paša s kozami v ogradi
ali pogosta
košnja. Pokositi je treba zelo mlade rastline (ko so visoke
največ 10 cm, odkosimo jih čisto pri tleh). Do tretje košnje
ni skrbi, potem pa lahko že tako majhne rastline nastavijo
popke in začnejo cveteti ter hitro zasemnijo.
Takrat je najboljše pokošene rastline
pograbiti do čistega in vse skupaj sežgati v sodu.
V star bencinski sod z luknjami za zrak pri dnu najprej
naložimo dračje, ga zažgemo in na žerjavico s šibkim ognjem
naložimo primerno količino zelenih rastlin,
da se počasi pusušijo in zgorijo.
Pri premočnem ognju in polnem sodu bi močan vlek lahko z
dimom in vetrom seme raznašal daleč okoli kurišča.
Na koncu v sod naložimo samo dračje, kajti le tako bomo
prepričani, da smo zažgali ves plevel.
V sodu mora po kurjenju ostati le pepel, brez kakršnih koli
ostankov rastlin.
Nazadnje sem jo spremenil v sredo, 26. junija 2024.
Kakršne koli
pripombe
bom vesel.
V odjemalcu spletne pošte je treba . spremeniti v @ in
na koncu odstraniti <>!
Tega spletni vsiljivci še ne znajo.