O iztrebljanju
japonskega dresnika oziroma dresnovca
(Polygonum cuspidatum)
in drugih sorodnih trdovratnih plevelov
Japonski dresnik
(Polygonum cuspidatum ali
(Fallopia japonica) ali
(Pleuropterus cuspidatus), ...
(več o tej rastlini najdemo tukaj)
in druge vrste istega rodu so izredno trdoživi pleveli,
niti najhujša sredstva za uničevanje rastlin (herbicidi) jim
ne pridejo do živega. Zeleni deli se sicer posušijo, vendar
novi pogajnki hitro odženejo.
POZOR!
Kosilnice z nitkami nadzemne dele razsekajo, iz koščkov
pa zrastejo nove rastline. S nitnimi kosilnicami dresnika ne smemo kositi, kajti
s takšno košnjo bi ga le razširjali.
Pri puljenju nadzemnega dela se korenine, ki zdastejo do 7 m na vsako stran od stebla
raztrgajo in
iz vsakega dela odžene nov poganjek. Na ta način bi
le povečali število rastlin.
Pri Boki so dresnik populili in ostanke zmetali
na kup in hitro so se pojavili odganjki,
čez teden dni, pa je
kup izgledal takole.
Iztrebljanje je dolgotrajno delo!
1. Pomaga redno sekanje mladih poganjkov z ostro motiko
ali lopato. Poganjki ne smejo preseči višine deset
centimetrov. To pomeni sekanje vsaj enkrat tedensko. Odsekamo
jih tik ob zemlji in pazimo, da ne razsekamo korenin. Vse
mlade odganjke pazljivo odstranimo in jih uničimo, najučinkovitejše z
ognjem.
2. Tudi pogosta košnja z navadno koso je učinkovita.
Pokositi je treba zelo mlade rastline (ko so visoke največ
10 cm, odkosimo jih čisto pri tleh). Biti moramo zelo
pozorni, da nam odkošeni deli ne odletijo stran, kjer bi
lahko ponovno vzklili. Tako bi jih s košnjo razširjali.
Sicer pa je najbolše pokošene dresnike in druge rastline
pograbiti do čistega in vse skupaj sežgati v sodu.
V star bencinski sod z luknjami za zrak pri dnu najprej
naložimo dračje, ga zažgemo in na žerjavico s šibkim ognjem
naložimo primerno količino zelenih rastlin oziroma vreč z
njimi, da se počasi pusušijo in zgorijo.
Pri premočnem ognju in polnem sodu bi močan vlek lahko z
dimom in vetrom seme raznašal daleč okoli kurišča.
Na koncu v sod naložimo samo dračje, kajti le tako bomo
prepričani, da smo zažgali ves plevel.
V sodu mora po kurjenju ostati le pepel, brez kakršnih koli
ostankov rastlin.
3. Majhne površine (do 200 m2) prekrijemo s
pol milimetra debelo, črno polietlilensko ponjavo
(uporabljajo jo v gradbeništvu in vrtnarstvu). Dobro jo
obtežimo, da je ne dvigne in odnese veter. Površina mora
ostati prekrita vsaj leto dni, da podzdemni deli
zgnjijejo.
Paziti moramo, da ne odžene skozi razpoke v
foliji.
Podzemni deli tako ne bi zgnili, ker jih bodo odganjki
ohranili pri življenju.
Stran sem 27. septembra 2009 pripravil
Daniel Rojšek, Danč.
Nazadnje sem jo spremenil v sredo, 26. junija 2024.
Kakršne koli
pripombe
bom vesel.
V odjemalcu spletne pošte je treba . spremeniti v @ in
na koncu odstraniti <>!
Tega spletni vsiljivci še ne znajo.