O iztrebljanju
japonskega dresnika oziroma dresnovca
(Polygonum cuspidatum)
in drugih sorodnih trdovratnih plevelov

   Japonski dresnik (Polygonum cuspidatum ali (Fallopia japonica) ali (Pleuropterus cuspidatus), ... (več o tej rastlini najdemo tukaj) in druge vrste istega rodu so izredno trdoživi pleveli, niti najhujša sredstva za uničevanje rastlin (herbicidi) jim ne pridejo do živega. Zeleni deli se sicer posušijo, vendar novi pogajnki hitro odženejo.

    Najučinkovitejši in najcenejši način iztebljanja je paša s kozami v ogradi.

   POZOR!
   Kosilnice z nitkami nadzemne dele razsekajo, iz koščkov pa zrastejo nove rastline. S nitnimi kosilnicami dresnika ne smemo kositi, kajti s takšno košnjo bi ga le razširjali.

   Pri puljenju nadzemnega dela se korenine, ki zdastejo do 7 m na vsako stran od stebla raztrgajo in iz vsakega dela odžene nov poganjek. Na ta način bi le povečali število rastlin.

Pri Boki so dresnik populili in ostanke zmetali na kup in hitro so se pojavili odganjki, čez teden dni, pa je kup izgledal takole.

   Iztrebljanje je dolgotrajno delo!

   1. Pomaga redno sekanje mladih poganjkov z ostro motiko ali lopato. Poganjki ne smejo preseči višine deset centimetrov. To pomeni sekanje vsaj enkrat tedensko. Odsekamo jih tik ob zemlji in pazimo, da ne razsekamo korenin. Vse mlade odganjke pazljivo odstranimo in jih uničimo, najučinkovitejše z ognjem.

   2. Tudi pogosta košnja z navadno koso je učinkovita. Pokositi je treba zelo mlade rastline (ko so visoke največ 10 cm, odkosimo jih čisto pri tleh). Biti moramo zelo pozorni, da nam odkošeni deli ne odletijo stran, kjer bi lahko ponovno vzklili. Tako bi jih s košnjo razširjali.
   Sicer pa je najbolše pokošene dresnike in druge rastline pograbiti do čistega in vse skupaj sežgati v sodu.

   V star bencinski sod z luknjami za zrak pri dnu najprej naložimo dračje, ga zažgemo in na žerjavico s šibkim ognjem naložimo primerno količino zelenih rastlin oziroma vreč z njimi, da se počasi pusušijo in zgorijo.
Pri premočnem ognju in polnem sodu bi močan vlek lahko z dimom in vetrom seme raznašal daleč okoli kurišča.
Na koncu v sod naložimo samo dračje, kajti le tako bomo prepričani, da smo zažgali ves plevel.
V sodu mora po kurjenju ostati le pepel, brez kakršnih koli ostankov rastlin.

   3. Majhne površine (do 200 m²) prekrijemo s pol milimetra debelo, črno polietlilensko ponjavo (uporabljajo jo v gradbeništvu in vrtnarstvu). Dobro jo obtežimo, da je ne dvigne in odnese veter. Površina mora ostati prekrita vsaj leto dni, da podzdemni deli zgnjijejo. Paziti moramo, da ne odžene skozi razpoke v foliji. Podzemni deli tako ne bi zgnili, ker jih bodo odganjki ohranili pri življenju.

Stran sem 27. septembra 2009 pripravil Daniel Rojšek.
Nazadnje sem jo spremenil 3. marca 2014.
Kakršne koli pripombe bom vesel.

URL http://dar.zrsvn.si/slike/ras/vpl/jad/nav.html

Število obiskov po 6. juliju 2010: