CVETKE NA KOBALARJU
razstava v planinski koči Korada in ob njej
19. september - 1. november 2009.

19 slik, vse so velike po 800 x 600 pik.
Stran, besedilo in foto ter (c = copyright) , Daniel Rojšek, Danč, 2009-2024.


Tako je izgledala razstava.

1. Navadni zvonček (Galanthus nivalis)

    Zvončke itak vsi poznamo, pa vendar, tako kot drugod po Sloveniji so tudi Na Kobalarju zelo številčni. Predvsem na prisojah, zacvetejo že konec januarja, njihovo "nemo zvonjenje" pa traja vse do maja, v hladnejših letih pa jih najdemo cveteti celo junija.
    Prvi zvončki se odprejo na vznožju našega hriba, ob potoku Kožbanščku že decembra.
    Kakšen časovni razpon, kar pol leta! Na eni sami vzpetini, le dobri dve uri hoda narazen oziroma na višinki razliki okoli borih sedemstotih metrov.
    Marsikdo bo težko verjel, a navadni zvonček je tudi v Sloveniji zavarovana rastlina (Ur. list RS, št. 46/2004 in 110/2004).
    19. marec 2006, v osojnem delu, ob poti, malo pod kočo, v majhni zaplati snega.

2. Brstična lilija (Lilium bulbiferum)

    Brstične lilije zacvetejo na Koradi ob koncu maja in kar hitro njihovih velikih cvetov ni več, ob koncu junija morebiti še kakšnega najdemo v eni izmed hladnejših globeli.
    Vse lilije so v Sloveniji zavarovali leta 2004 (Ur. list RS, št. 46/2004 in 110/2004).
    9. junij 2005, blizu cerkvice sv. Gendrce.

3. Lipa (Tilia cordata) in čebela (Apis mellifera carnica )

    Veliko drevo ima majhne cvetke in le redki si jih tako od blizu ogledajo.
    Lipe na Koradi cvetejo med koncema maja in junija, pa tudi julija bi še kaken cvetek našli.
    Sladek vonj lipovega cvetja je prav omamen tudi Na Kobalarju, kjer vedno vsaj rahlo pihlja.
    V Sloveniji sta doma lipa (T. plathyphyllos) in lipovec oziroma širokolistna lipa (T. cordata).
    Delitev na samca in samico ni umestna, saj sta obe vrsti enodomni, čeprav nosi ena moško obliko imena.
    Obe sta zdravilni rastlini. Uporabno je cvetje in lubje ter seveda med.
    Kaj bi bilo, če bi bile kranjske čebele (Apis mellifera carnica )
tako velike, kot je ta na sliki?
    13. junij 2009, ob cerkvici sv. Gendrce.

4. Travnatolistna perunika (Iris graminea)

    Cvetove travnatolistne perunike najdemo med majem in junijem povsod po Sloveniji, tudi Na Kobalarju. Sam cvet je za perunike razmeroma majhen, tako kot celotna rastlina.
    Vse perunike so v Sloveniji zavarovali leta 2004 (Ur. list RS, št. 46/2004 in 110/2004).
    Posnetek ni s Kobalarja, temveč je izpod bližnjega razgldnega vrha pri Ligu.
    9. junij 2005, Goderno.

5. Rumeni dren (Cornus mas)

    Dren so v preteklosti bolj cenili, kot ga mi danes. Les je izredno trd in odporen. Iz njega do delali zobe za grablje in zobčenike za prenos vrtenja pri mlinskih kolesih z vodoravnih na navpične osi.
    Drnulje so jedli, kuhali iz njih marmelado, jih sušili za zimo in kuhali žganje posebnega vonja in okusa, ki prijata le redkim.
    Ob vznožju Korade zacvete že februarja, na vrhu pa nas lepi rumeni cvetovi razveseljujejo še aprila, celo maja.
    4. april 2006, ob poti, malo pod kočo.

6. Črni bezeg (Sambucus nigra )

    Uradnega imena bezgu zagotvo niso dali po cvetovih, ki s svojo belino poživijo bujno pomladno zelenilo.
    Na Koradi cvete med aprilom in junijem, posamezni cvetovi pa so na razpolago celo jeseni.
    Zdravilnost bezga je tako velika, da bi se morali pred njim odkriti, ampak danes ga ljudje ne cenijo več toliko, kot so ga v preteklosti, pa vendar marsikdo še vedno prej seže po njem, kot po izdelkih tovarn zdravil.
    16. junij 2006, ob poti, malo pod kočo.

7. Pasji zob (Erythronium dens-canis)

    Med marcem in koncem aprila je Kobalar marsikje dobesedno preplavljen s pasjim zobom. Pri sprehodih izven poti in celo pri mizah ob koči moramo paziti, da ga ne pomendramo. Naj ob teh čudovitih rastlinah uživajo še drugi!
    4. marec 2007, v gozdu, malo pod lovsko kočo.

8. Pomladanski žafran (Crocus vernus)

    Tudi pomladanskega žafrana tukaj ne manjka. Ni sicer tako številčen kot pasji zob, vendar nas tudi žafran očara z vsemi barvnimi odteki med belo in vijoličasto.
    Cvete med februarjem in aprilom, v bolj hladnih osojnih globelih tudi maja.
    4. marec 2007, v krtini, na travniku, tik pod lovsko kočo.

9. Ciklama (Cyclamen purpurascens)

    Ciklama je zelo razširjena po vsej Sloveniji in tudi Na Kobalrju so kar pogoste. Njen nežni vonj zadehti tam, kjer so številni cvetovi blizu skupaj.
    Na Koradi cvete med aprilom in oktobrom.
    6. junij 2007, ob poti, malo pod kočo.

10. Zlati koren (Asphodelus albus )

    Med Škeljakom (sv. Jakobom) in Kobalarjem je travnik, kjer raste "samo" zlati koren. Na tisoče se jih bohoti, na dveh ali treh arih.
    Rastlina zraste do meter visoko in je pozno spomdladi, med majem in junijem skoraj ne moremo zgrešiti, saj jo označujejo dolgi sulačasti listi in metlasto, belo socvetje. Nato pa izgine in se ponovno pojavi naslednjo pomlad.
    20. maj 2008, na omenjenem travniku.

11. Piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis)

    Kukavičevke (Orchidacae) so Na Kobalarju kar bogato zastopane, z več kot desetimi vrstami in številnimi primerki posameznih vrst.
    Piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis) je kar številčen z zelo lepimi cvetovi mesnatordeče do vijoličaste barve, belih pa tukaj še nisem videl.
    Cvete maja in junija.
    Vse kukavičevke so v Sloveniji zavarovali leta 2004 (Ur. list RS, št. 46/2004 in 110/2004).
    11. junij 2009, na travniku pri koči.

12. Lepljivi lan (Linum viscosum )

    Iz tega lana bi bilo bolj težko stkati platno, saj ima kratka in razvejana stebla. Cvetovi pa so lepi in jih hitro opazimo, saj rastejo v skupinah, po več deset rastlin skupaj.
    Cvete maja in junija.
    11. junij 2009, na travniku pri koči.

13. Navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsnea )

    Navadni kukovičnik je najštevilčnejša kukovičevka Na Kobalarju. Najdemo ga prav na vseh travnikih in gozdnih obronkih.
    Zraste skoraj do meter visoko, cvete maja in junija.
    11. junij 2009, na travniku pri koči.

14. Šentjanževka (Hypericum perforatum )

    Pozne pomladi in poletja Na Kobalarju si ne morem predtsavlajti brez te lepe rastline. Celo pozimi občudujem stebla in plodnice. Štrlijo namreč pokonci in kljubujejo snegu ter močnim vetrovom in s svojimi podobami popestrijo zimsko barvno skromnost.
    Zraste skoraj do pol metra visoko, cvete od konca maja tja v jesen.
    Šentjanževka je tudi zelo cenjena zdravilna rastlina. Njene cvetove je treba takoj po obiranju malo pomečkati in namočiti v dobrem oljčnem olju ter vse skupaj izpostaviti soncu, dokler se močno ne obarva. Olje z zeljo je treba zaščititi z aluminijasto folijo, da sonce ne uniči učinkovin.
Rdeče olje "dela čudeže" na vneti koži.
    13. junij 2009, na travniku pri koči.

15. Repuščevolistna zvončica (Campanula rapunculoides)

    Tudi zvončice so na "briškem Triglavu" zveste spremljevalke vseh, ki imamo naravo radi. Njihove modridine, od temno modrih do svetlih odsevajo v sebi odtenke briškega neba.
    Naša zraste skoraj do pol metra visoko, cvete med koncema maja in junija.
    13. junij 2009, na travniku pri koči.

16. Pikastocvetna kukavica (Orchis ustulata)

    Tale kukavica mi je zelo všeč, morebiti zato, ker me njeni popki spominjajo na rdečo murko (Nigritella rubra), ki sem jo prvič občudoval na kaninskem visokokogorju pred desetletji. Ali zaradi nežnih belih cvetkov z rdečimi pikicami?
    Naša je majhna, tam do petnajst centimetrov visoka, cvete med koncema maja in junija.
    13. junij 2009, na travniku pri koči.

17. Klobčasta zvončica (Campanula glomerata)

    Naša zraste skoraj do pol metra visoko, cvete med koncema maja in junija.
    13. junij 2009, na travniku pri koči.

18. Francoski oziroma galski šipek (Rosa gallica)

    Tako dišečega šipka še nisem srečal.
    Zraste skoraj do pol metra visoko, cvete med koncema maja in junija.
    13. junij 2009, na travniku pri koči.

19. Meček (Gladiolus sp. )

    V Sloveniji rastejo štirje mečki, močvirski (G. palustris ), navadni (G. communis ), ilirski (G. illyricus) in laški (G. italicus ). Dolačanje zapletejo še križanci.
    Naš zraste tam do trideset centimetrov visoko, cvete med koncema maja in junija.
    13. junij 2009, na travniku pri sv. Gendrci.

Stran sem 30. junija 2009 pripravil Daniel Rojšek, Danč.
Nazadnje sem jo spremenil v sredo, 31. julija 2024.
Kakršne koli pripombe bom vesel.

V odjemalcu spletne pošte je treba . spremeniti v @ in
na koncu odstraniti <>!
Tega spletni vsiljivci še ne znajo.