Brezno smo poimenovali po koloradskem hrošču (Leptinotarsa decemlineata) oziroma
zgodbi povezani z njim.
Brezno Kobalarjevega hrošča,
pojasnilo imena
Mihael Velušček - Miha Kobalar, je imel na vzhodni strani Korade kmetijo,
ki je segala od Soče do mejne reke Idrije. Kmetija je bila tako velika, da
je imel pravico do lastnega lova na njej. Podrli so jo po potresu 1976.
Kobalarjeva kmetija je bila na samem in pomembno oporišče
ter zatočišče partizanov. Imel je več otrok, med njimi tudi sina. Več o njem v
nadaljevanju.
Kmalu po drugi svetovni vojni je nova slovenska oblast koloradskega hrošča
(Leptinotarsa decemlineata) razglasila za državnega sovražnika in mu napovedala
iztrebljenje. Ljudi so poslali na krompirjeve njive pobirat in uničevat hrošča,
tudi v Posočju. Hrošča v teh krajih še ni bilo in ljudje sploh niso vedeli kako
izgleda in kaj pobirati. Mihov sin, žal ne vem imena, je odšel v Furlanijo in
tam našel hrošča, ga spravil v škatlico vžigalic in prinesel domov. Kazal ga je
ljudem in to ni ostalo brez odmeva. Gorečnež ga je prijavil, kajti uvoz in
razkazovanje državnega sovražnika je bilo treba kaznovati. Res so ga zaprli.
Miha se je razjezil, odšel sredi noči v Plave na vlak naravnost k Ivanu Mačku,
Matiji v Ljubljano, ki je bil takrat "velika živina". Matija je Miho poznal kot
partizanskega zavetnika in sodelavca ter ga sprejel. Miha se je pritožil nad
sinovim zaporom. Matija o tem ni nič vedel, odšel je v drugo pisarno in se po
telefonu pozanimal kako in kaj. Vrnil se je in mu rekel: "Miha tvoj sin bo prej
doma kot ti".
Zgodbo mi je pred desetletji povedal Pavle Medvešček, Miho je dobro poznal.
Povedal sem jo Članom, bila jim je všeč in brezno smo poimenovali po hrošču.