Žvrklja
( Ambrosia sp. )

5 slik pelinolistne žvrklje (Ambrosia artemisiifolia),
2010, 2 sliki,
2011, 1 slika,
2013, 2 sliki, vse po 800 x 600 pik.
   Foto in (c) Daniel Rojšek, Danč, 2010-2024.


    Rod žvkelj ( Ambrosia) šteje okoli 50 vrst, enoletnic in trajnic. Doma so na jugozahodu Združenih dražav Amerike in severozahodu Mehike, odkoder so jih raznesli po Zemlji. Marsikje se zelo hitro širijo in izpodrivajo domače rastline.
    Cvetni prah žvklje je eden izmed povzročiteljev najhujšega senenega nahoda.
    Pri nas je najpogostejša pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia) Več o njej je na spletni strani. Ta žvrklja zraste v Posočju do 3 m visoko in uniči skoraj vse rastline pod njo. Najbolje uspeva v obcestnih jarkih in na prodih, tam se ras bujno razraste.
    O zatiranju žvrklje sem napisal tole.

Na zidu v Brdih

V razpoki na obcestnem zidu je leto po dokončaju gradnje zraslo do deset rastlin. Ta na sliki je visoka tri četrt metra.
Šmartno, 9. september 2013.

Porezana stebla

V pol leta so se stebla odebelila do premera 20 mm na istem obcestnem zidu, čeprav je sta bila poleti kar dva meseca brez dežja.
Šmartno, 9. september 2013.

Bujno razraščena žvrklja v obcestenem jarku

Rastline so visoke do 2 m, kajti jarek je globok okoli 1.5 m.
Ob cesti Kobarid-Staro selo, 5. julij 2011.

Listi od blizu

Listi so po obliki podobni pelinovim (Artemisia sp.), le barva je bolj zelena.
Pri Volarjih, 10. september 2010.

Socvetje od blizu

Cvetki so čisto majhni. Takoj po odcevtenju ene vrste v socvetju se sprošča ogromno čisto majcenih zrnc cvetnega prahu. Toliko, da se iz socvetij kar pokadi, če jih zadanemo z nogo, palico ..., le vreme mora biti suho več dni skupaj.
Ena rastlina lahko odda do 6 milijonov semen, ki kalijo celo po 30. letih.
Pri Volarjih, 10. september 2010.