English SAME CVETKE ...
Slike in besedilo z razstave v Galeriji Pecivo
(Kavarna in restavracija Nova Gorica)
9. november 2006 - 13. junij 2007

Daniel Rojšek, poklicni varuh narave in njen veliki zaveznik, nima umetniških namenov. Trinajst fotografij rastlin razstavlja z željo, da bi si njegove cvetke z veseljem ogledali in jih spoznavali tudi v naravi. Seveda jih tudi posneli in le tako vzeli s seboj domov, kajti rasti morajo v svojem okolju.

1. Navadna zlata rozga (Solidago virgaurea)


Zlata rozga raste po vsej Sloveniji. Njeni rumeni cvetovi nas razveseljujejo v svetlih gozdovih, na posekah, travnikih, pašnikih med julijem in oktobrom, v naših krajih celo novembra. Navadna zlata rozga je zdravilna rastlina, ena najljubših patru Simonu Ašiču. Pomaga pri vnetjih sečil, saj ugodno in blagodejno deluje na sečne poti. Posnetek je še svež, oktobrski, z južnega pobočja Korade.

2. Lepi jeglič ali avrikelj (Primula auricula)


Blago dišeče cvetove lepega jegliča najdemo med marcem in julijem v skalnih razpokah visoko v gorah ali celo manj kot 100 m nad morjem ob reki Idriji. Veliko ga je na Sabotinu, Gori, v Trnovskem gozdu, v Veliki in Mali dolini Škocjanskega jamskega spleta, Orleški dragi in še kje v bližini Nove Gorice. Lepi jeglič sodi med najdlje zavarovane rastline v Sloveniji, zavarovali so ga že leta 1922. Posnetek te dišeče trobentice je nastal v začetku aprila tik nad reko Idrijo pri Golem Brdu.

3. Alpski volčin (Daphne alpina)


Majhne grmičke alpskega volčina z drobnimi belimi cvetki najdemo med majem in julijem na kamnitih skalnatih obronkih Gore in Trnovskega gozda in seveda tudi drugod po Sloveniji. Ta očarljivi bratranec slavnega Blagajevega volčina je poziral pod Kucljem, ob koncu junija 2004.

4. Kojniška perunika
(Iris sibirica subsp. erirrhiza)


Cvetove kojniške in sibirske perunike najdemo med majem in junijem na močvirskih in mokrotnih travnikih povsod po Sloveniji. Sam cvet je podoben cvetu ilirske perunike (I. illyrica), vendar je v celoti bolj vitke postave. Podobna je tudi travnatolistni (I. graminea), saj rasteta skupaj na Banjšicah, grebenu med Solarji in Korado ter v Trnovskem gozdu. Vse perunike so v Sloveniji zavarovali leta 2004. Fotografija je nastala julija 2004 na vrhu Kotla, hriba nad Knežo, Tamljinami, Grahovim in Koritnico.

5. Brstična lilija (Lilium bulbiferum)


Brstično lilijo srečamo marsikje po gričevju in hribovju, povsod po Sloveniji. Cvetovi so podobni gojenim lilijam, na njenih steblih pa najdemo brstiče, po katerih je rastlina dobila ime. Vse lilije so v Sloveniji zavarovali leta 2004. Posnetek je nastal pod Godernim, v občini Kanal, sredi junija 2005.

6. Jurjevka, ključavnica, bedenica oziroma
gorski narcis (Narcissus exsertus oziroma stellaris)


Po uradnem imenu bi sklepali, da gre za cvetje gorate oz. hribovite Slovenije, vendar narcise rastejo tudi blizu morja in seveda na Slavniku, Krasu, tudi v Trnovskem gozdu. V naravi jih ni težko prepoznati, saj vsako pomlad pobelijo kraške košenice. Gorski, tudi ozkolistni narcis, in vse druge so v Sloveniji zavarovali leta 2004. Gabrk pod Vremščico je bil maja pobeljen z narcisami, tam je nastal tudi razstavljeni posnetek.

7. Navadna tavžentroža (Centaurium minus)


Navadna tavžentroža cveti med junijem in septembrom na senožetih in jasah. Poleg nje rastejo v Sloveniji še tri vrste te nežne cvetke. Tudi tavžentroža je zdravilna rastlina, ki zavira gnitje in spodbuja dejavnost želodčnih, črevesnih žlez in slinavke. Pospešuje prebavo, zdravi slabokrvnost, odpravlja tudi telesno in duševno utrujenost. Ni torej naključje, da sodi med najbolj učinkovite zdravilne rastline sploh. Tudi ta fotografija je letošnja, nastala je oktobra nad Batami.

8. Kochov svišč (Gentiana acaulis)


Kochov, tudi velecvetni svišč, je eden izmed redkejših sviščev, ki jih najdemo v Sloveniji, zavarovan od leta 1949. Zelo je podoben clusijevemu (G. clusii). Najbolj znana so rastišča v Savinjskih Alpah in na Pohorju, nahajlišče na Mali Lazni v Trnovskem gozdu pa je velika posebnost, saj tu svišč uspeva na otoku zakisane prsti v sicer apneniškem svetu. "Modra trobenta" prihaja na razstavo z Male Lazne, kjer se je soncu odprla maja letos.

9. Oljka (Olea europaea)


Nobena rastlina ni tesneje povezano z razvojem človeštva kot oljka. Oljčno olje in oljke nas tisočletja hranijo z najboljšimi sestavinami, podobnimi sestavinam materinega mleka. Manj znani so oljčni ljubki, beli cvetki, ki si jih lahko pobliže ogledamo pozno spomladi. Na razstavi vidimo prve cvetke mlade oljke črnogorske avtohtone sorte žutice, ki je lani prišla v Brda, letos pa zacvetela.

10. Navadni volčin (Daphne mezereum)


Med marcem in aprilom, više v hribih tudi maja, bomo marsikje v Sloveniji opazili grmiček ali le stebelce z rožnatimi zvezdastimi cvetovi, ki se jim kasneje na vrhu stebla pridruži šopek svetlo zelenih listov. Rastlina opojno diši in jeseni obrodi vabljive rdeče jagode. Je strupena in že šopek v bližini spalnice zadostuje za jutranji glavobol. Ti rožnati, z bisernim nadihom olepšani cvetki so pozornost pritegnili maja lani na Srednjem Golaku v Trnovskem gozdu.

11. Pernatolistna vijolica (Viola pinnata)


Pernatolistna vijolica je v Sloveniji dokaj redka, najlaže jo najdemo v skalnih razpokah in med gruščem v visokogorju. Pri ostalih vijolicah so listi srčasti, pri tej pa dlanasto deljeni, kar jo loči od vseh ostalih. Par vijolic je poziral ob poti na Kucelj, v začetku maja 2005.

12. Topinambur (Helianthus tuberosus)


To malo "sončnico", doma iz Severne Amerike, imenujejo tudi laška repica ali laški oziroma sladki krompir. Odebeljeni deli korenike so namreč užitni. Topinambur je v bistvu divji, izjemno odporen plevel, ki mu tudi najhujši strupi ne pridejo do živega. Preraste in zaduši celo koruzo, tudi ameriško rastlino, kar lahko vidimo v Vipavski dolini in drugod po Sloveniji. Cvet s čebelo se je sončil ob Velki vodi - Reki, v začetku letošnjega septembra.

13. Venerini laski (Adiantum capillus veneris)


Med trinajstimi fotografskimi "cvetkami" je ta imenitna sredozemsko atlantska praprot edina brez cvetov. Ima značilna črna stebla in nežne svetlo zelene lističe, ki odbijajo vodo. Po tej značilnosti so jo poimenovali v stari Grčiji. Venerini laski so v Sloveniji redki in zavarovani, najdemo jih le blizu morja in v Posočju, pod Solkanom (ob Soči), pri Mrzleku in Avčah (ob Močilih in Soči), pod Ročinjem nad Toplicami, nad Grahovem ob Bači, in celo okoli 500 m visoko ob vznožju Krna. Razstavljeni posnetek je nastal v Novi Gorici sredi oktobra 2006.

Podrobnejšo predstavitev najdete tukaj.






Stran sem 9. novembra 2006 pripravil Daniel Rojšek.
Nazadnje sem jo spremenil v nedeljo, 15. marca 2015.
Besedilo sva napisala Katja Kogej in podpisani.
Kakršne koli pripombe bom vesel.

URL http://dar.zrsvn.si/slike/raz/razs-p-2006/same-cvetke-2.html

Število obiskov po 24. marcu 2013: