English Korita Soče
(19 slik)

Soča je v svoji strugi izoblikovala osemnajst korit.
Njeni pritoki so jih ustvarili vsaj desetkrat toliko.
Soška si lahko ogledate v nadaljevanju. Sledijo si s tekom.


Vse slike so velike 1000 x 750 pik.
Foto in (c) Daniel Rojšek, Danč, 2022.


Korita Potoka nad Skokom


Soča se v povirju imenuje Potok.
Ta Korita so okoli 260 m dolga, od 6 m do 40 m globoka in od 1 m do 15 m široka. V njih so po trije slapovi in skočniki.
Na koncu postane njihovo dno prepadno. Iz iztočnega ustja pada v spodnja Korita 73 m visok Skok, drugi najvišji slap Triglavskega narodnega parka.
Najvišji je v Klomi, visok 100 m, a ima poleti zelo malo vode.

Ta in naslednja ter Korita nad sotočjem z Limarco je voda izjedla v masivnem in skladnatem dolomitu ter apnencu karnijske starosti (okoli 225 milijonov let).


Korita Potoka pod Skokom


Korita Potoka pod Skokom so okoli 100 m dolga, do 50 m široka in do 100 m globoka. Vanje pridemo ob nizki vodi prek komarče nad zadnjimi tremi slapovi Potoka, pod Skok ne moremo brez ustrezne obleke za v globoko in mrzlo vodo. Drugače so lepo prehodna, kljub manjšim skokom in vmesnim tolmunom.
Zanimive so čisto majhne Zoisove zvončice (Campanula zoysii). Cvetki merijo od 5 mm do 12 mm, običajni so precej večji. Rastlinice odganjajo iz skalnih razpok po stenah Korit, kjer jih visoke vode obrusijo, iz korenin pa odženejo nove.


Korita nad sotočjem z Limarco


V dolomitu je Soča izlizala okoli 25 m dolga in poprečno 2 m široka korita. Na levi strani so okoli 5 m globoka, na desni pa se ob njih dviga približno 30 m visoka prepadna stena. Na iztočnem ustju korit leži balvan v obliki piramide, pod njim pada Soča v približno 6 m visokem slapu v okoli 6 m dolg in prek 2 m širok tolmun; v njem lahko opazujemo slikovite prizore, ki jih ustvarja peneča se voda.
Na levi strani Korit je ledenik odložil precej velikih zaobljenih skal. Med njimi izstopa skala iz porfirja, rdečkaste kamnine, ki jo je bruhal ognjenik na dnu 2000 m globokega morja pred okoli 240 milijoni let. Sem se je privalila iz nahajališča dobrih 500 m više.
Slikovitost Korit dopolnjujejo rastline. Večinoma jih porašča rušje (Pinus mugo), vmes pa nas pomladi razveselijo rumeni cvetovi lepega jegliča (Primula auricula) in nežni cvetki najmanjšega alpskega zvončka (Soldanella minima).


Korita U tesneh


U tesneh se konča dolina Soča in začne Trenta. Že ime pove, da gre za zoženo dolino. Tesen je ustvaril ledenik, ki je med umikanjem pustil ogromno skalovja in grušča. Ta preperina gradi levo stran, desno pa razgaljen, okoli 210 milijonov let star triasni dolomit, ki različno hitro prepereva. Odpornejši deli ustvarjajo slikovite, skalne stebre oziroma obeliske, vmes pa so Meli (grušč).
Korita je odkrila pomladanska visoka voda šele leta 2017. Na koncu zime se je podrla leva stena v vodo, jo odrinila na drugo stran, kjer je odnesla skalovje in grušč ter razgalila matični dolomit tudi na desni strani.
Dolga so okoli 40 m, od 10 m do 20 m široka, najgloblja so na levi strani od 20 m do 50 m, na desni pa le od 2 m do 4 m, nad steno Korit se pnejo skale in grušč. Dolomit je v desni steni močno pretrt in hitro razpada.
Pred Koriti prečka Sočo brv, od koder je lep pogled na reko. Korita delno zakriva vrbovje. Ogledamo si jih lahko s Soške poti, ki poteka prav nad njimi.

Mala Korita


Mala Korita oziroma Pri Brvcah so peta od povirja navzdol.
Dolga so 250 m, v povprečju 4 - 5 m, največ pa do 6 m globoka in v povprečju 2 m široka. V najožjem delu so široka manj kot 1 m, najširša (7 m) pa so pri tolmunu, približno na sredini svojega poteka. V pritočnem delu imajo zelo velik strmec, saj se na razdalji 10 m poglobijo za 4 m. Voda dere v brzicah ter se kasneje umirja v prostranih tolmunih.
Dno soške struge pred Malimi Koriti je na višini zgornjih sten Korit, to pa je velika posebnost!
Soča jih je izjedla v skladnatem apnencu jurske starosti (med 176 in 200 milijini let).
Korita prečka most ceste, ki pelje v Vrsnik oziroma Na skalo.

Velika Korita


Velika Korita je Soča izjedla v skladovitem, tiasnem, dachsteinskem apnencu, starem okoli 210 milijonov let.
Dolga so 800 m, globoka 10 - 15 m in marsikje le meter široka. Na najširših mestih dosežejo 7 - 8 m.
V Koritih teče Soča v mogočnem vrtinčastem toku iz ene kotlice v drugo in z vrtečim se kamnitim drobirjem brusi dno ter stene, ki so zato gladko zaobljene. Na več krajih so zagozdene skale in tako so nastali naravni mostovi. Pod brvjo padajo iz zastajajoče vode - napajajo jo bližnji izviri - z desne v Korita manjši slapovi. Voda niha za dobrih 10 m in jih ob povodnjih preplavi.
V iztočnem ustju Korit lahko opazujemo kraške škavnice in številne okamnine školjk megalodontid.
Okoli 140 m pod pritočnim ustjem jih premošča brv, dobrih 50 m pred iztočnim ustjem pa cestni most proti Lepeni.

Korita pri luski


V spodnjem delu doline Soče je na levem, strmem pobočju za dobrih 10 m zdrsnila v strugo skalna luska. Dolga je okoli 50 m, do 60 m visoka in do 10 m debela. Zanimiv in redek naravni pojav.
Luska tvori v pritočnem delu Korit njihovo levo steno. Dolga so okoli 100 m, desna stena je od 5 m do 10 m visoka, desna pa do 60 m. Na pritočnem ustju so 20 m široka, na iztočnem 15 m, najožja (5 m) so pred iztočnim ustjem.
Soča jih je izdolbla v skladovitem dachsteinskem apnencu s plastmi in vlozki dolomita, starem okoli 210 milijonov let.

Zmuklica oziroma Ghjekrlca


Zmuklica oziroma Ghjekrlca, tudi Korita pri Kršovcu so 150 m dolga in do 10 m globoka.
Približno na sredini so razširjena v tolmun, ta je do 10 m širok in 20 m dolg (vidimo ga na sliki ob visoki vodi). Pod njim so v najožjem delu široka le meter, 6 km stran pa se voda po Vrbulju in Prodih ob povodnjih razlije 600 m na široko.
Posebnost Zmuklice je velik tolmun, tu voda umirjeno vre med hitrima in penečima se dotokom ter odtokom.
Voda je tudi ta izlizala v skladovitem dachsteinskem apnencu s plastmi in vlozki dolomita.
Približno na sredini jih prečka brv.


Korita nad Otonam


Pnejo so nad najlepšimi tolmuni Soče, kjer še ohranja svojo divjo prvobitnost.
So 100 m dolga, do 50 m globoka in od 25 do 45 m široka.
Soča jih je izjedla v zgornje krednem flišu, starem okoli 65 milijonov let.
Staro ime za tolmun je oton. Ime je množinsko (pri Otonah, k Otonam).


Korita pri krokodilu


V Soči seveda "še" ni krokodilov. Skala pod desno steno ima namreč obliko krokodilje glave.
Vidimo jo pod osvetljenim vrhom drevesa, ki moli proti sredini reke.
Ta Korita so zelo kratka, a slikovita, 45 m dolga, do 20 m globoka in prav toliko široka.
Soča je ta in naslednja izdolbla v skladovitem dachsteinskem apnencu s plastmi in vlozki dolomita, starem okoli 210 milijonov let.
Zanimiva je tukaj zgradba, pri prejšnjih Koritih nad Otonam so namreč notrnje, zemeljske sile razmeroma mlad zgornje kredni fliš dvignile zelo visoko.


Korita pod Napoleonovim mostom


Iztočno ustje ob pomladanski visoki vodi.
Zgornji tek Soče se tu konča s približno 250 m dolgimi, do 20 m globokimi in na najožjem delu le 2 m širokimi Koriti (pod vodo). Najširša so v iztočnem ustju, približno 25 m.
Zanje so značilne velike kotlice po stenah visoko nad vodno gladino, v pritočnem delu pa navpični skladi apnenca z imenom Cepljena skala. Pri njej skladi prečkajo reko pod kotom, kamnina pa je tu razčlenjena z navpičnimi počmi in veliko zajedo. Po brzici voda malo zastane v "zalivu" oziroma tolmunu.
Simon Rutar je leta 1882 v Zgodovini Tolminskega (Gorica) napisal na 286. strani:
"... Najbolj stisnjena je Sočina struga pod kobaridskim mostom, kjer voda globoko doli med dvema skalama kakor strelica iz ozkega tula šviga. ..."

Korita pod Miriščem, prva slika


Tem Koritom, ki so jih zalili z Mostarskim, umetnim jezerom, sem edinim namenil dve sliki, zato ker so izjemna, ne glede na zajezitev.
Na sliki vidimo njihove značilnosti pred zalitjem. Dolga so 150 m. Na najožjem delu - prav pod cestnim mostom - so široka okoli 6 m. Ob običajni višini vode v umetnem jezeru gleda na plano le 4 - 5 m sten na levi strani, ob izpraznjenem zadrževalniku pa okoli 15 m.
Soča je ta in naslednja korita izbrusila v zgornje kredni debelozrnati apnenčevi breči z vložki laporja, stari okoli 70 milijonov let.
Korita je češki umetnik František Bohumír Zvěřina naslikal med letoma 1864 in 1866, ko je učil na gimnaziji v Gorici.
Sliko je poimenoval Rimski most. Posnel sem jo pred njegovo spominsko sobo v Hrotovicích na Moravskem.
Most so porušili med 1. svetovno vojno.
"... Kmalu pa se struga novič zoži in u velikih skokih hiti voda k svetolucijskemu mostu. S tega 34 m visokega mosta je prav zanimivo opazovati globoko doli bobnečo in penečo se vodo. Kakih 200 metrov niži pridružuje se Idrijca Soči. Strugi obeh rek sta do 30 in še več metrov globoko zajedeni med živo skalovje a le 4 - 6 m široki. U tem skalovju izdolbla je voda okroglaste kotlinice, kjer se potem zaustavlja in verti, kot da bi vrela. Sem ter tja leži po strugah tudi debelo skalovje. ... Za vsacega tujca je setok Idrijce in Soče prav zanimiva in mična prirodna lepota." Simon Rutar (1882: 287).


Korita pod Miriščem, druga slika


Korita ob praznem jezeru. Še vedno vidimo le 15 m sten, saj so zasuta s prodom 20 m na debelo in zalita z vodo.


Korita med Kozmercami in Drobočnkom


Korita ob praznem jezeru. Dolga so okoli 60 m, od 10 m do 20 m široka in do 70 m globoka.
Pod njihovim iztočnim ustjem vidimo več deset metrov usedlin na debelo.


Korita nad sotočjem z Ušnkom


Korita so pokvarili z jezom HE Doblar, okoli 180 m pod pritočnim ustjem.
Dolga so okoli 400 m. Na pritočnem ustju so najširša, kar 70 m, na iztočnem ustju so le 30 m široka. To je pri koritih posebnost. Običajno je obratno, najširša so na iztočnem, najožja pa na pritočnem ustju. Globoka so 70 m - 80 m.
Soča je ta in naslednja Korita izbrusila v zgornje krednem mikritnem apnenecu, starem okoli 80 milijonov let.


V debri Nad Koriti


Nad Koriti imenujejo domačini deber Soče med njenima sotočjema z Ušnkom in Doblarcem, po teh Koritih na zgornji sliki in naslednjih na tej spletni strani.
Ta so dolga okoli 200 m. Na pritočnem in iztočnem ustju so 35 m široka. Globoka so 20 m - 30 m.
Pretok je večinoma zaradi hidroelektrarne Doblar zelo okrnjen.


Korita nad Toplicami


V Posočju poznamo topla izvira v Tminskih Koritih in Toplice. Po njih sem poimenoval ta imenitna Korita. Do 24oC topla voda izvira v desnem bregu 100 m pod iztočnim ustjem.
Dolga so kar 1600 m. Na pritočnem in iztočnem ustju so 35 m široka. Globoka so od 20 m do 50 m.
Soča je ta in naslednja Korita izbrusila v spodnje kredni apnenčevi breči, stari okoli 110 milijonov let.
Najdaljša Korita v Posočju so razvrednotili s strojnico doblarske elektrarne, ki so jo zgradili v desni steni Korit ob sotočju z Doblarcem.
Pretok je večinoma na prvih 600 m zaradi hidroelektrarne Doblar zelo okrnjen, v spodnjem, kilometer dolgem predelu pa močno niha.
Prečka jih cestni most med Avčami in Ročinjem, kazijo pa ostanki brvi med Ročinjem in železniško postajo Avče.

Težko sem se odločil ali gre med Koriti pod Miriščem in temi za ena sama, mestoma razširjena korita ali za pet samostojnih. Odločil sem se za drugo možnost, vsaka korita so zajedena v apnenec z izrazitimi prepadnimi stenami. Vmes pa so razširjeni deli struge, sicer s prepadnimi bregovi iz različnih kamnin, vendar brez temeljnih značilnosti drugih soških korit.


Kanavska Korita


K'nu uradno Kanal je najlepše mesto na Soči, predvsem zaradi Korit.
Dolga so 400 m. Najožja so v pritočnem delu (15 m), širiti se začno pri desnem pritoku Gorevšku, najširša pa so v iztočnem ustju (50 m); povprečno so globoka 10 m, največ 15 m.
Na levi strani so najvišja. Skalni breg na vrhu Korit so strjeno pozidali. Malo nad najjužnejšim utrdbenim stolpom (ohranjeni so le temelji) so v steno vklesali stopnice. Edine v vseh soških koritih.
Desna skalna uravnava nad njimi je nižja. Najbližje hiše so le 25 m stran in po tem pasu se prelivajo poplavne vode.
V pritočnem delu jih prečka most državne ceste Nova Gorica-Tmin.


D'sklanska Korita


Zadnja Korita Soče u D'sklih so dolga okoli 150 m. Najožja so v pritočnem delu (25 m), v iztočnem ustju pa 30 m. Globoka so do 10 m. Nastala so v paleocenskem flišu starem okoli 60 milijonov let.
Tukaj ima Soča največjo erozijsko moč in flišni peščenjak tudi ni zelo odporna kamnina, zato so njihove stene med vsemi soškimi koriti najbolj razčlenjene.
Voda je globoka do 10 m, pretok pa je večidel leta zaradi hidroelektrarn v Plaveh in Lošcah zelo majhen. Poplavni valovi z največjimi pretoki - okoli 2400 m3s-1 - pa jih krepko prelijejo.

Vstop k stranem o Soči




Stran sem pripravil v nedeljo, 4. septembra 2022 Daniel Rojšek, Danč.
Nazadnje sem jo spremenil v sredo, 19. oktobra 2022.
Kakršne koli pripombe bom vesel.
V odjemalcu spletne pošte je treba ... spremeniti v @.
Tega spletni vsiljivci še ne znajo.

Število obiskov po 4. septembru 2022: web counter