Med domačini v porečju je Velka voda živo
ime za svetovno znano kraško reko, silovito
ponikalnico.
Velka voda
pomeni poplavo.
Ljudje govorijo in pišejo vse mogoče, na primer
Recca je zapisal že Lazius na svojem zemljevidu iz leta
1561, od tod je povzel ime tudi Mercator in ga objavil v
svojem znamenitem ATLASU, Notranjska reka, Notranjska,
Notranjka, Brkinska Reka, Kraška Reka, Timava, Zgornja
Timava in celo Zgornja reka in podobno.
Ponavljanje občega
in lastnega imena pa je zagotovo najmanj smiselno, saj z
navajanjem istega občega in lastnega imena nič bolj ne
pojasnimo za katero reko gre. Ponavljanje v bistvu pomeni
popreproščanje in razkazovanje premajhnega znanje oziroma
slabega poznavanja Slovenije, saj najdemo v Atlasu Slovenije
kar sedemnajst voda z lastnim imenom Reka. Atlas Slovenije
sicer ni najbolj zanesljiv vir, vendar kaže na veliko
število enakih imen tekočih voda (hidronimov) na različnih
krajih slovenskega etničnega ozemlja.
Pridevnika notranjski in brćinski (brkinski) v Il. Bistrici
imata zaničevalni oziroma slabšali pridih. Notranjski
označuje goljufive kramarje, brćinski pa zaostale hribovce.
Pomanjkljivo izobraženo in celo nasilno učiteljstvo je pri ljudjeh srednjih let in mlajših
rodovih izrinilo rabo živega imena. Vem, da so otroke pri slovenščini v osnovnih šolah na
Bistriškem pred desteletji tepli, če so govorili v naračju in uporabljali domača imena.
Žal, v šolah še vedno mladim "perejo" možgane in tako "beblajo".
Ženska oblika imena Timav za Potok nikakor ni
ustrezna, da o Velki vodi - Reki ne izgubljam besed. V duhu prilagajanja Italijanom so jo uvedli
zamejski časnikarji. Drugi jo žal, brez pomislekov povzemajo.