Zajedanje Soče v naplavine med Kobaridom in Mostom na Soči

    V tem približno 20 km dolgem predelu je Soča strugo zajedla v ledeniške in lastne naplavine. V zadnjem času (pozimi 2010/2011) se je poglobila v talno moreno pod Gabrjami nad Pipovo skalo. V prejšnjih letih pa tudi Na dolinah. Skupna dolžina struge v ilovici znaša okoli 200 m.

   Marsikdo me sprašuje -
- za vzrok tega zajedanja in
- ali bo Soča kalna tekla med Kobaridom in Tolminom po strugi v ilovici sive barve.

   Jemanje naplavin iz struge zagotovo vpliva na zajedanje reke v lastne in ledeniške usedline. Poglavitni vzrok za poglabljanje dna Soče med Kobaridom in Mostom na Soči je srkanje naplavin v Mostarsko jezero, kajti pozimi 2000/2001 so ga izpraznili in odpeljali z jezerskega dna vse naplavine, ki so jih dosegli (več milijonov m³ proda, peska in mulja).
   Na hitro poglabljanje vpliva tudi izravnan tek, kajti v preteklosti je Soča vijugala po naplavni ravnici in tek tudi prestavljala. Predela pod Tolminom se zato imenujeta Prod in Na Dolinah. Tam je tudi plast konglomerata, ki je kmalu po izpraznitvi jezera pogledala iz naplavin. Okoli 100 m nad mostom pri Tolminu in pod njim je nastal naravni prag, ki preprečuje še globlje in hitrejše zajedanje reke v dno struge. Soča je pred odstranitvijo naplavin iz jezera na številnih krajih trgala bregove, kajti dno struge se je dvigovalo. V osemdesetih letih dvajsetega stoletja so zgradili ogromno skalno zložbo pod Idrskim in prekopavali ter odrivali sipine na več krajih med Kobaridom in Tolminom.

   Mislim, da bo reka zajedo v talni moreni nad Pipovo skalo prej ali slej zasula s prodom in zopet se bo voda pretakala po beli podlagi. V strugi je namreč kar veliko proda, ki ga voda med visoko vodnimi valovi premika s sipine na sipino. Glede na sam tok visoke vode se mesta sipin s tekom in časom spreminjajo. Na več blagih okljukih pa sipine ohranjajo stalna mesta, čeprav prod potuje in ga pod Idrskim, Kamnim, Volarji in Na Dolinah jemljejo iz struge.

   Jezerska kreda se je usedala v kotanji, ki jo je ledenik izdolbel pred Miriščem, čelnim morenskim nasipom ob sotočju z Idrijco. V med ledenih dobah je bilo v kotanji jezero, dokler voda ni prebila nasipa. To plastovito, zelo zbito usedlino mirne vode sestavljajo zaobljeni glineni, meljnati in peščeni delci. Robove teh delcev je obrusil veter, ki jih je med viharji dvigoval in drgnil med seboj ter golo skalno podlago. Približno 80 % je karbonatnih spojin, preostali delež tvori prah iz osrednjih Alp, ki jih sestavljajo magmatske kamnine.
    Na rečnem dnu je jezerska kreda zelo odporna proti vodnemu dolbenju in spodjedanju. Na Dolinah je tik nad prvim prodnim lovilnim žepom v kredi nastala brzica, ki jo je voda odnesla šele po štirih letih. Takrat je bilo več visokih voda na leto.

   Nad Pipovo skalo in Na Dolinah se je Soča zajedla v talno grobljo oziroma moreno. Ta ledeniška usedlina ni posebno zbita. Sestavljajo jo plasti ilovice (mešanice gline, melja in peska) ter proda z oraženci. Vmes so tudi velike zaobljene in ostrorobe skale. Te usedline so manj odporne, zato se reka vanje hitro zaje. Seveda pa morajo biti izpolnjeni vsi pogoji za zadenjsko poglabljanje dna struge (retrogradno erozijo). Kje se bo takšno poglabljanje, kot je nad Pipovo skalo pod Gabrjami končalo težko predvidimo, kajti zgradbe rečnega dna ne poznamo.
    Na Dolinah so desni rokav umetno odprli z odstranitvijo proda zaradi prehitrega poglabljanja dna in trganja ter odnašanja levega brega. Med deli v produ so pred leti le pol metra globoko v znižanem, prelivnem delu struge naleteli na talno moreno. Vanjo niso posegali, temveč so visoke vode v dveh letih desni rokav poglobile za dva metra, v poprečju deset metrov na široko.

    Deblo hrasta, ki je v naplavinah v spodnjem delu popolnoma zoglenelo, v zgornjem pa le na površini je razkrila 2011. leta na levi strani struge nad Pipovo skalo jesenska ne posebno visoka voda (s pretokom okoli 600 m³s^-1)
    Jeseni je bilo deblo dolgo 14.4 m, pri koreninah je znašal premer 1.1 m, v prsni višini (1.6 m nad tlemi) pa 0.8 m. Januarja 2012 so vrhnji del v dolžini 3.7 m odžagali in po vsej verjetnosti odpeljali za kurjavo.

    Ta hrast je izjemen naravni pojav, ki ga je vredno javno razstaviti in opremiti z vsemi podatki, zato so ostanek debla (10.7 m) iz struge odpeljali in ga do nadaljnjega varno shranili.