Zajedanje Soče v naplavine med Kobaridom in Mostom na Soči
V tem približno 20 km dolgem predelu
je Soča strugo zajedla v ledeniške in lastne naplavine. V
zadnjem času (pozimi 2010/2011) se je poglobila v talno
moreno pod Gabrjami nad
Pipovo skalo. V prejšnjih letih pa tudi
Na dolinah.
Skupna dolžina struge v ilovici znaša okoli 200 m.
Marsikdo me sprašuje -
- za vzrok tega zajedanja in
- ali bo Soča kalna tekla med Kobaridom in Tolminom po
strugi v ilovici sive barve.
Jemanje naplavin iz struge zagotovo vpliva na
zajedanje reke v lastne in ledeniške usedline. Poglavitni
vzrok za poglabljanje dna Soče med Kobaridom in Mostom na
Soči je srkanje naplavin v Mostarsko jezero, kajti pozimi
2000/2001 so ga izpraznili in odpeljali z jezerskega dna vse
naplavine, ki so jih dosegli (več milijonov m3
proda, peska in mulja).
Na hitro poglabljanje vpliva tudi izravnan tek,
kajti v preteklosti je Soča vijugala po naplavni ravnici in
tek tudi prestavljala. Predela pod Tolminom se zato
imenujeta Prod in Na Dolinah. Tam je tudi plast
konglomerata, ki je kmalu po izpraznitvi jezera pogledala iz
naplavin. Okoli 100 m nad mostom pri Tolminu in pod njim je
nastal
naravni prag, ki preprečuje še globlje in hitrejše
zajedanje reke v dno struge. Soča je pred odstranitvijo
naplavin iz jezera na številnih krajih trgala bregove, kajti
dno struge se je dvigovalo. V osemdesetih letih dvajsetega
stoletja so zgradili ogromno skalno zložbo pod Idrskim in
prekopavali ter odrivali sipine na več krajih med Kobaridom
in Tolminom.
Mislim, da bo reka zajedo v talni moreni nad Pipovo
skalo prej ali slej zasula s prodom in zopet se bo voda
pretakala po beli podlagi. V strugi je namreč kar veliko
proda, ki ga voda med visoko vodnimi valovi premika s sipine
na sipino. Glede na sam tok visoke vode se mesta sipin s
tekom in časom spreminjajo. Na več blagih okljukih pa sipine
ohranjajo stalna mesta, čeprav prod potuje in ga pod
Idrskim, Kamnim, Volarji in Na Dolinah jemljejo iz struge.
Jezerska kreda se je usedala v kotanji, ki jo je
ledenik izdolbel pred Miriščem, čelnim morenskim nasipom ob
sotočju z Idrijco. V med ledenih dobah je bilo v kotanji
jezero, dokler voda ni prebila nasipa. To plastovito, zelo
zbito usedlino mirne vode sestavljajo zaobljeni glineni,
meljnati in peščeni delci. Robove teh delcev je obrusil
veter, ki jih je med viharji dvigoval in drgnil med seboj
ter golo skalno podlago. Približno 80 % je karbonatnih
spojin, preostali delež tvori prah iz osrednjih Alp, ki jih
sestavljajo magmatske kamnine.
Na rečnem dnu je jezerska kreda zelo odporna proti
vodnemu dolbenju in spodjedanju. Na Dolinah je tik nad prvim
prodnim lovilnim žepom v kredi nastala
brzica,
ki jo je voda odnesla šele po štirih letih. Takrat je bilo
več visokih voda na leto.
Nad Pipovo skalo in Na Dolinah se je Soča zajedla v
talno grobljo oziroma moreno. Ta ledeniška usedlina ni
posebno zbita. Sestavljajo jo plasti ilovice (mešanice
gline, melja in peska) ter proda z
oraženci.
Vmes so tudi velike zaobljene in ostrorobe skale. Te
usedline so manj odporne, zato se reka vanje hitro zaje.
Seveda pa morajo biti izpolnjeni vsi pogoji za zadenjsko
poglabljanje dna struge (retrogradno erozijo). Kje se bo
takšno poglabljanje, kot je
nad Pipovo skalo
pod Gabrjami končalo težko predvidimo, kajti zgradbe rečnega
dna ne poznamo.
Na Dolinah so desni rokav umetno odprli z
odstranitvijo proda zaradi prehitrega poglabljanja dna in
trganja ter odnašanja levega brega. Med deli v produ so pred
leti le pol metra globoko v znižanem, prelivnem delu struge
naleteli na talno moreno. Vanjo niso posegali, temveč so
visoke vode v dveh letih desni rokav poglobile za dva metra,
v poprečju deset metrov na široko.
Deblo hrasta, ki je v
naplavinah v spodnjem delu popolnoma zoglenelo, v zgornjem
pa le na površini je razkrila 2011. leta na levi strani
struge nad Pipovo skalo jesenska ne posebno visoka voda (s
pretokom okoli 600 m3s-1)
Jeseni je bilo deblo dolgo 14.4 m, pri koreninah je
znašal premer 1.1 m, v prsni višini (1.6 m nad tlemi) pa 0.8
m. Januarja 2012 so vrhnji del v dolžini 3.7 m odžagali in
po vsej verjetnosti odpeljali za kurjavo.
Ta hrast je izjemen naravni pojav, ki ga je vredno
javno razstaviti in opremiti z vsemi podatki, zato so ostanek debla (10.7 m) iz
struge odpeljali in ga do nadaljnjega varno shranili.
