English Soča s pritoki, med povirji in izlivi
(66 slik s predavanj)

Vse slike so velike 800 x 600 pik.
Foto in (c) Daniel Rojšek, 2001-2015.


Devet pomenov imena Soča

Kaj je reka?




Zemljevid rečja Soče


Povirni kraki so trije. Prvi se imenuje Potok (1 in puščica na zemljevidu), drugi Koritnica (2) in tretji Učja (3).
Izlivov je toliko kot pritokov. Največja dva v morje sem označil.
V morje pa se Soča izliva površinsko prek Zdobja (močno spremenjene delte) in podzemsko skozi Kras oziroma izvire Timava. Rečica, ki iz kraških izvirov teče v morje se tudi imenuje Potok.
Izliva na zemljevidu označujeta puščici. Tretjega, četrtega ... nisem narisal, kajti površinskih izlivov podtalnice v morje je preveč.


Zemljevid kraških izvirov in izliva v morje


Na severozahodu Krasa je veliko kraških izvirov. Najbolj znana sta Timav pri Štivanu in Laško jezero pod Sabliči.
Ozemlje je zelo spremenjeno, veliko pojavov so v šestdesetih letih dvajsetega stoletja uničili med izsuševanjem močvirij (omenjam samo Sabelsko jezero). Rečice, ki odteka v morje z imenom Potok niso mogli "ukrotiti". Ženska oblika imena rečice za Potok nikakor ni ustrezna. V duhu prilagajanja Italijanom so jo uvedli zamejski časnikarji, drugi jo povzemajo.
Vodno zvezo med Sočo in izviri Timav so dokazali z istimi izotopi kisika v kaninskem snegu in vodi v vrtinah pri Klaričih oziroma Brestovici, ko so iskali vodo za Kraški vodovod.
Tudi vodno zvezo z Velko vodo - Reko so dokazali. Ob nizkih pretokih Soča hrani Timav, malo je tudi Vipave in kraške vode iz samega Krasa. Takrat Velka voda - Reka napaja skupaj s kraško vodo Brojnice (podmorske izvire pod Nabrežino), ki so jih že v 19. stoletju zajeli za tržaški vodovod. Velka voda - Reka priteče v Timav le ob velikih povodnjih.


Barva soške vode



Haiku


Te in druge pesmi so ustvarjalke prebrale na Sotočju Tolminke s Sočo v nedeljo, 14. oktobra 2012, ob praznovanju dneva reke Soče.


Povirje


Glavno povirje se razteza na dvostopenjski, divji krnici med 1300 in 2300 m nad morjem. Izdolbel jo je soški ledenik pod Bavškim Grintovcem (2347 m). Led je tod nastajal še pred 9700 leti v spodnjem Dryasu.


Najvišji stalni izvir


Glavno strugo prvega povirnega kraka Soče je Potok izdolbel v spodnjem delu krnice na planini Zapotok. Stan in hleve so zgradili nad prvim stalnim izvirom. Le-ta leži približno 1345 m visoko nad morjem.


Korita Potoka


Približno 15 m niže in okoli 300 m daleč pod stalnim izvirom se struga zaje v okoli 260 m dolga, od 6 m do 40 m globoka in od 1 m do 15 m široka Korita.


Pogled v Zapouden in na prelaz Vršič


Potok pade tod čez komarčo v Zapouden, kjer ponikne v lastnih naplavinah in se spremeni v Suhpotok.


Skok


Iz ustja Korit na planini Zapotok pada 12 m visok slap, nato se voda usmeri v poševni žleb. Tu drsi 65 m in premaga višinsko razliko 45 m. Na zelo razčlenjeni, strmi polici se razcepi v dva pramena in spet pada 73 m globoko v Korita Pod Skokom. Tako pravijo namreč temu slapu v Trenti.


Najvišji slap v Koritih pod Skokom



Vodna pahljača v Koritih pod Skokom



Suhpotok


Pogled iz Zapoudna na strugo in prelaz Vršič (1611 m) ter Prisank (2547 m) na obzorju.


Moker Suhpotok


Po deževju se v tri četrt ure spremeni v mokrega. Upade šest ur po dežju.


Vhod v brezno Izvira Soče


Brezno je raziskano do globine 35.5 m; do sem je moč priti ob suši, z vodo zaliti rov pa se nadaljuje v osrčje Mojstrovke (2332 m).
Brezno redno presuši, predvsem pozimi, ob hudih sušah pa tudi poleti.


Slap Izvira Soče


Takoj za izvirom teče voda skoraj po ravnem, približno 5 m stran pade v približno 10 m visokem slapu; temu slede sopoti, skočniki, skakalci in brzice.


Polna struga Izvira Soče


Jeseni je običajno veliko vode.


Suha struga Izvira Soče


Struga do sotočja s Sočo redno presuši, predvsem pozimi, ob hudih sušah pa tudi poleti, kar vidimo na zgornji sliki.


Struga Soče v Zapoudnem


Iz dna in bokov struge priteče na razdalji 50 m cela reka, ki je vsaj dvakrat bolj vodnata od Izvira Soče. Reka tukaj nikoli ne presahne.


Struga Soče pod sotočjem z Izvirom



Mlinarca


Malo nad iztočnim ustjem se je v Korita januarja 2011 podrlo okoli tisoč kubičnih metrov leve stene. Vode, ki se z leve strani izliva v Sočo podor še ni zajezil.


Suha struga pod Berebico


V Trenti pod planino Berebico (1250 m) Soča zopet redno presahne na razdalji okoli 700 m do 1 km, odvisno od vodnih razmer.


V Tesneh


Tu se začne dolina Trenta in konča dolina Soča.


Iztočno ustje Velikih Korit


Pogled na iztočno ustje Velikih Korit v dolini Soči malo zavaja, kaže kot, da bi reka izvirala iz gore. Pa ni tako, do tod preteče že skoraj 18 km. Najvišja gora na obzorju je namreč Bavški Gritovc. Pod njim pa Soča izvira v sosednji dolini.


Sotočje Lepence in Soče


Pod njim postane Soča kar velika reka.


Zmuklica oziroma Ghjekrlca


Pod Koriti Zmuklica oziroma Ghjekrlca reka zapusti dolino Sočo in teče po Bovški kotlini. V Koritih je struga široka le 1.5 m, 6 km niže pa se voda ob povodnjih razlije 600 m na široko.


Mangrškpotok


Nad Koriti Mangrškpotoka se pne nov most pri Mlinču. Potok je levi povirni krak Predilnice, le-ta pa desni Koritnice. V koritih Mangrškpotoka in Predelnice je veliko slapov.


Kluška Korita


Drugi povirni krak Soče je izdolbel troje korit. Najmogočnejša so pri trdnjavi Kluže. Le-ta so pod mostom, kjer sem posnel to sliko globoka 60 m.


Čezsoški Prodi in Vrbulje


Tu je struga Soče na ozemlju Republike Slovenije najširša, saj se voda ob povodnjih tod razlije kar 600 m na široko.


Zimska Soča pri Čezsoči


Mraz, ivje, senca ... kar štiri mesece. V ozadju se Triglav (2864 m) vzdiguje nad Sočo.


Slap Boka


Boka je ime za slap, sotesko in hudournik, desni pritok Soče.
Slap je mogočen, ob ustju je širok kar 30 m, pod njim pade navpično 106 m globoko (najvišji slap v Posočju). Sledi še približno 25 m poševnega slapa oziroma zelo strmih brzic, nato pa si voda utira pot prek velikih skal v nizkih slapovih, skočnikih in brzicah po približno 700 m dolgi, okoli 50 m široki in do 200 m globoki soteski proti sotočju s Sočo. Zanimivo je, da v strugi Boke ni velikih tolmunov.
Pretok Boke zelo niha; pri najvišjih pretokih (prek 100 m3/s) se voda v slapu tako razprši, da na cestnem mostu čez njeno strugo premoči človeka do kože.


Učja


Tretji povirni krak Soče teče po globoki soteski med Kaninom na levi in Stolom na desni (v smeri toka).


Otona


Najmogočnejši, trojni tolmun v zgornjem teku. Ime je množinsko (pri Otonah, k Otonam).
Oton je star slovenski izraz za tolmun.


Kobariška soteska


V njej gladina Soče niha za okoli 10 m.


Kozjak


Levi pritok Soče malo pred Kobaridom pada v več slapovih. Najimenitnejši je Veliki Kozjak. Zaledeni le v hudih zimah, ki so tukaj bolj redke.


Soča pri Kamnem


Tudi tu najdemo čudovite zimske prizore.


Dolina Soče pri Volarjih


Pogled s Kolovrata (1243 m), v ozadju (z leve proti desni) dolina Mrzlice oziroma levi povirni krak Volarnka , Rdeči rob (1913 m), Mrzli vrh (1359 m) in Tolminsko-Bohinjski greben.


Tolminka pri sotočju z Azmico


Tolminka je kratek in med visoke gore zajeden levi pritok Soče.
Azmica pada nasproti planine Polog v slapovih in se kar preko kamnitih plošč z leve izliva v Tolminko.


Sotočje


Soča je kalna, svetla Tolminka se s klinom izliva vanjo.


Divje jezero in Jezernica


Divje jezero je s 160 m najgloblje raziskan kraški izvir v Sloveniji. Iz njega teče v Idrco (Idrijco) Jezernica, najkrajša reka v Sloveniji, dolga je le 55 m.


Idrca


Idrca (Idrijca) je najmočnejši sočin pritok v srednjem teku. Zanjo je značilna zelena barva vode.
Njeno porečje je veliko okoli 600 km2 in pripada Srednjemu Posočju.


Sotočje Soče in Idrce


Redek prizor sotočja Soče in Idrce v Koritih pod Miriščem oziroma Mostom na Soči ob izpraznjenem Mostarskem jezeru.
Soča je kalna zaradi jemanja naplavin. Dokler je segel pogled (okoli 500 m) se vodi nista zmešali.


Sotočje Soče z Belokačnico


Hudournik Vogršček se v Sočo z leve izliva na nadmorski višini okoli 115 m.
Voda teče po strugi v Sočo okoli desetkrat letno, ali pa sploh ne, če je leto bolj sušno. Največkrat voda dere le iz Babje jame kot Belokačnica, združena s površinsko vodo pa le po dolgotrajnih, obilnih deževjih.
Med sotočjem s Sočo in Koriti Vogrščka je voda izjedla največjo kotlo (draslo) v Posočju, ki je globoka okoli 7 m, na vrhu je ovalne oblike (približno 8 m x 6 m). Nad njo se voda v slapu peni in ustvarja Pršo, odkoder se naravnost proti sočinemu toku izliva v ogromen tolmun. Ta pojav imenujemo nasprotno sotočje. Omogoča ga kraški značaj Vogrščka, Belokačnice in Soče v tem delu. Zato glavna reka ne more pritoka potisniti s tekom navzdol, kot je pri sotočjih običajno.


Soča pod Ročinjem


Visoka, jesenska Soča pod konglomeratno steno nad izvirom Toplice (voda izvira ima do 24o C).
Toplice so običajno zalite z Ajbškim jezerom.


Soča v Plaveh


Povodnji most skoraj poplavijo zaradi zajezitve pri Sovkanu (Solkanu).
Ostankov dreves na vrhu desnega sredinskega opornika ni več. Odnesla jih je poplava v ponedeljek, 5. novembra 2012.
Most bodo dvignili.


Globoka struga Soče


Pri Sovkanu (Solkanu) Soča zapusti srednji tek in polagoma postaja nižinska reka, vendar še vedno divja. Nad reko se bočita mostova, železniški (največji kamniti lok na Zemlji s 104 m dolžine) in cestni v Brda.


Divja, izredno visoka voda Na Jezu


Po strugi se je valilo v ponedeljek, 5. novembra 2012 ob 13. uri in 39 minut, okoli 2300 m3 vode, plavja in naplavin v sekundi (na sliki).
Soča je istega dne ob 16 uri dosegla višek s pretokom okoli 2400 m3s-1, gladina vode je bila malo manj kot pol metra višja od te na sliki.

Še 15 slik visoke vode si lahko ogledate tukaj.


Brzice Na Jezu


Pod Sovkanom so zgradili Na Jezu veslaško progo. Ob visoki vodi jo obvladajo le najspretnejši kajakaši (na sliki) in kanuisti na divjih vodah.


Soča pod pevmskim mostom


Pri Pevmi in Podgori, najnižjima briškima vasema v Italiji, se Globoka struga poplitvi na običajno globino.
Toliko čolnov je na vodi med vsakoletno, septembrsko Soško regato.


Kraški dotok v spodnjem teku


Puščici v desnem spodnjem kotu slike rečja Soče prikazujeta kraško vodno povezavo med potokom Lokva v Postojnski kotlini in izviri Vipave, na drugi strani Nanosa. Lokva izvira na flišu in pod Jamskim gradom ponikne.
Sosednji potoki se izlivajo v Pivko, ki sodi k Črnomorskemu povodju Lokva pa k Jadranskemu.


Struga Lokve pod Jamskim gradom



Ponor Lokve



Izvir Vipave Pod Skalco



Korita Bejle (Bele) nad Vrhpoljem



Izvir Hubla (Hublja)


Ob visokih pretokih pada kraška voda izvirov Hubla v več mogočnih slapovih.


Vipava


Vipava pri Kasul'h (Kasovljah).
V spodnjem teku Soče se pri Sovodnjah z leve izliva vanjo.
V celotnem teku ima značaj nižinske reke z močnim kraškim vplivom.


Lijak


Pogled s Krasa na kraški izvir Lijak v jugozahodnem obronku Trnovskega gozda in spodnjo Vipavsko dolino pri Renčah.

V ozadju so najvišji predeli Julijskih Alp.


Nadiža v najgloblji soteski v Sloveniji


Izrazito hudourniška Nadiža izvira v dveh krakih pod Velikim Muzcem (1630 m). Pri Robiču se pod pravim kotom obrne in zaje med pogorji Mije (1237 m) in Matajurja (1642 m). Reka je izdolbla najglobljo sotesko v Sloveniji, ki preseže 1000 m globine.
V Beneški Sloveniji postane Nediža.


Sotočje Nediže in Tera


Nediža se med Trivignanom in Medejco z leve izliva v Ter, najmogočnejšo beneško reko.
Presenečajo debeli prodniki (do 30 cm) v obeh strugah.


Sotočje Nediže in Tera iz zraka



Prodi Tera


Hudourniški reki odlagata pri Medeji, malo pod sotočjem z Nedižo, ogromno proda. Struga Tera je v spodnjem teku večino leta suha.


Sotočje Soče in Tera


Ter se z desne izliva v Sočo pri Turjaku.


Zdobje - izliv Soče od daleč



Pogled na Izliv Soče iz Trnovskega gozda.
V ospredju spodnja Vipavska dolina, vmes Kras in nato ozemlje Zdobja, ki ga vidimo malo pod obzorjem v Tržiškem zalivu.


Zdobje - izliv Soče na samem stiku z morjem


Zgoraj plava sladka, spodaj težja morska voda.
Živelj je tudi tako razporejen.


Zračni posnetek Zdobja - izliva Soče


Zanimiva je razporeditev usedlin ob morskem toku, ki naplavine Soče nosi proti jugozahodu.


Reka Soča in Boka v snežnem objemu

Pritoki Soče




Stran sem pripravil 16. julija 2012 Daniel Rojšek.
Nazadnje sem jo spremenil v soboto, 9. novembra 2018.
Kakršne koli pripombe bom vesel.
V odjemalcu spletne pošte je treba ... spremeniti v @. Tega spletni vsiljivci še ne znajo.

URL: http://dar.zrsvn.si/slike/rph/s/spi.html

Število obiskov po 16. juliju 2012: